Prostovoljci Varuhi dvoživk Cuprnške žabe so ob pomoči in strokovni podpori Notranjskega regijskega para letos ob Cerkniškem polju rešili 8.027 dvoživk.  Akcijo, začeli so jo v drugi polovici februarja, so zaključili v nedeljo, na terenu so bili 26 večerov.  Pred povozi  na spomladanski selitvi iz gozda do mrestišč so dvoživke reševali na regionalni cesti med Cerknico in Grahovim ter na lokalni cesti med Goričicami in Gorenjim Jezerom.

Največ dvoživk so rešili v in pri Martinjaku. Še vedno so najbolj pogoste krastače, rešili so jih dobrih pet tisoč, presenetilo jih je veliko število rjavih žab.  Prostovoljci zdaj držijo pesti, da bo razvojnemu ciklu dvoživk naklonjeno vreme. Priprave na novo sezono bodo stekle kmalu, je povedal biolog z Notranjskega regijskega parka Rudi Kraševec. Računa, da bo prihodnje leto ograje dvakrat ali trikrat več. Poslušaj.

Foto: Varuhi dvoživk Cuprnške žabe Cerkniško jezero 

Potem, ko je v preteklem desetletju dosegla mednarodno prepoznavnost, se v zadnjih letih uveljavlja še v slovenskem umetnostnem prostoru. Postojnčanka Beti Bricelj gostuje z razstavo v Hiši kulture v Pivki. Odprtje bo danes ob 19. uri, dela pa bodo na ogled do 25. aprila.
Umetnica ustvarja na področju geometrične abstrakcije, kjer umetniška dela temeljijo na matematični osnovi, nimajo reprezentativne vsebine in obstajajo kot neodvisni vizualni objekti. Izhodišče za njena dela je že vseskozi mrežna struktura. Otroška ustvarjalna delavnica v okviru razstave pa bo tokrat že v soboto, 12. aprila ob 10. uri.

Na Počku danes in jutri poteka tekmovanje v izdelavi in lansiranju miniaturiziranih satelitov poimenovano CanSat in CanSat Junior. V zasnovi, sestavi in preizkusu miniaturiziranih satelitov v velikosti pločevinke se meri 12 ekip s 60 tekmovalci iz vse Slovenije, so sporočili iz Centra Noordung.

žProgram CanSat je interdisciplinarni izobraževalni program, ki dijakom in osnovnošolcem omogoča, da zasnujejo, sestavijo in preizkusijo miniaturiziran satelit v velikosti pločevinke. Satelit vključuje ključne komponente, kot so napajanje, senzorji, komunikacijski modul in procesorska enota. Po vzoru resničnih vesoljskih misij sateliti ekip nato opravljajo različne znanstvene naloge med spuščanjem proti tlom po izstrelitvi z raketo. 

Program CanSat je interdisciplinarni izobraževalni program, ki dijakom in osnovnošolcem omogoča, da zasnujejo, sestavijo in preizkusijo miniaturiziran satelit v velikosti pločevinke. Satelit vključuje ključne komponente, kot so napajanje, senzorji, komunikacijski modul in procesorska enota. Po vzoru resničnih vesoljskih misij sateliti ekip nato opravljajo različne znanstvene naloge med spuščanjem proti tlom po izstrelitvi z raketo.

Foto: Valter Leban 

Problematiko umestitve polja vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica na vplivnem območju Parka Škocjanske jame je obravnaval tudi strokovni svet parka in zavzel stališče proti njihovi postavitvi. Strokovni svet sicer podpira postopni prehod k obnovljivim virom za pridobivanje električne energije, a ne na naravovarstveno izjemno visoko ovrednotenem območju, zato Ministrstvo za naravne vire in prostor poziva naj zavrne pobudo že v najzgodnejši fazi.

Poleg tega strokovni svet tudi predlaga, da se v primeru nadaljevanja postopka PŠJ vključi v nadaljevanje projekta kot stranka v postopku, saj bo le tako lahko v vseh fazah postopka strokovno zagovarjal načela zavoda ter opozarjal na določila mednarodnih konvencij in programov. Z njim se strinja in nasprotuje postaviti tudi Slovenska nacionalna komisija za Unesco. A kot kaže, postopek teče dalje, je povedal župan dr. Gregor Kovačič. Poslušaj. 

Vod Srake iz taborniškega Rodu Jezerska ščuka je med seboj zelo povezan in precej podjeten. Članice in člani so nedavno že drugič osvojili nagrado Skavt Peter za najboljšo vodovo akcijo Zveze tabornikov Slovenije.

Čeprav je nagrada že v Cerknici, bodo z akcijo nadaljevali, saj morajo speči in na lokalnih dogodkih za prostovoljne prispevke zamenjati še nekaj piškotov, da se bodo z izkupičkom lahko odpravili na Jamboree, ki bo leta 2027 na Poljskem. Poslušaj, kaj nam je povedala vodnica Vesna Dragolič. 

Foto: Rod Jezerska ščuka