Ministrstvo za solidarno prihodnost je oblikovalo sistemski vir financiranja javne najemne gradnje, ki bo v obdobju od leta 2025 do 2035 zagotavljal 100 milijonov evrov na leto za stanovanjske projekte po državi. Pričakovanja so velika tudi v regiji. Tako med drugim v Pivki računajo na 50 novih neprofitnih stanovanj, Občina Cerknica razmišlja, da bi jih uredila v stari šoli na Rakeku, na Blokah bi jih občina imela rada nad načrtovanim trgovskim centrom. 

Vsaj del bi jih ponudila tistim, ki bodo delali v nastajajočem domu za starejše občane. Projekti so v različnih fazah, nekateri blizu realizacije, drugod se s stanovanjskih skladom še pogovarjajo. Denar torej je, žogica je zdaj na strani občin, pravi minister Simon Maljevac, ki ga veseli napredek pri  želenem novem domu za starejše občane v Postojni. Poslušaj. 

Minister Simon Maljevac na odprtju petih neprofitnih stanovanj februarja v Pivki. 

Stene Galerije Hiša sonca v Logatcu so redko kdaj prazne. Od jutri jih bodo krasila likovna dela Toneta Tajipa Hasanija, ljubiteljskega slikarja iz Laz pri Logatcu. Prvo razstavo je imel že leta 1978, letos pa ga je za likovni opus Občina Logatec nagradila s februarskim priznanjem za življenjsko delo. Razstavo je naslovil Zeleni oblaki.

Grafike z abstraktnimi podobami so nastale kot unikatni tiskarski eksperiment na grafičnem rotacijskem tiskarskem stroju in se zelo razlikujejo od njegovih ostalih likovnih del. Tone Tajip Hasani jih je ustvaril pred leti ob pobudi za skupen projekt, ki jo je dalo Literarno društvo Zeleni oblaki, a takrat jim ni uspelo skupaj stopiti pred občinstvo. Jutri pa bo društvo na odprtju razstave tudi sodelovalo, prav tako učenci Glasbene šole Logatec. Dr. Vida Slađana Mitrović pa bo predstavila razstavljena dela in avtorja. Povabili smo ga pred mikrofon. Poslušaj.

Podelitev februarskih priznanj 2025 

Foto: arhiv Občine Logatec 

Jeseni 2024 sta Občina Ilirska Bistrica in infrastrukturni operater Vahta, pridobila sofinanciranje za izgradnjo napredne brezžične infrastrukture pete generacije (5G). Projekt, ki je stekel v začetku leta, je prvi tovrstni v Sloveniji, na njegovem primeru pa želi Evropska unija širiti znanje in izkušnje tudi v druge države. Omogočil bo boljše odzivanje ob naravnih in drugih nesrečah ter boljši nadzor nad porabo vode v občini.

Kot je pojasnil vodja projekta z Občine Ilirska Bistrica Boštjan Primc, bodo na vodovodno omrežje namestili posebna tipala, ki bodo upravljavcu omrežja sporočala informacije o stanju na vodovodu v realnem času. Tako bodo vzpostavili nadzor nad izgubami vode, kontrolirali bodo  vodostaj v vodohranih, lahko bodo izbirali cenovno ugodnejši termin obračunavanja električne energije. Drugi del projekta pa se usmerja v varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi v iskalne akcije. Teren, kjer ni omrežja – denimo v snežniških gozdovih in Čičariji,  bodo pokrivali s premičnimi bazami in dronom. Ekipe na terenu se bodo lažje usklajevale, saj je na kraškem območju veliko slepih dolin brez signala. Tudi iskanje pogrešanih oseb bo lažje. Projekt bo trajal dve leti, njegove pridobitve pa bodo v občini ostale. Prisluhni.

Občina Pivka je v torek  v Zdravstveni postaji Pivka namenu slovesno predala nove prostore za fizioterapijo. S to pomembno investicijo, ki je bila izvedena v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, je storila velik korak k izboljšanju dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe za občane. Ob odprtju novih prostorov je župan Občine Pivka Robert Smrdelj povedal, da je investicija plod dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo, Zdravstvenim domom Postojna in državo, kar po njegovih besedah potrjuje, da z združenimi močmi lahko dosežemo veliko. Poudaril je, da ureditev fizioterapije predstavlja pomemben korak k izboljšanju zdravstvene oskrbe v občini.

Storitev fizioterapije, ki jo izvaja Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna, je v novih prostorih na voljo že od februarja letos. Direktorica in strokovna vodja zdravstvenega doma  prim. Irena Vatovec je prepričana, da bo fizioterapija pod vodstvom Zdravstvenega doma Postojna nudila kakovostno in ustrezno dostopno oskrbo pacientom.

K skupni vrednosti investicije, ki je bila 207 tisoč evrov, je Ministrstvo za zdravje prispevalo 137 tisoč evrov, preostali del v višini 70.000 evrov pa je zagotovila Občina Pivka. Investicija je obsegala gradbena dela ter dobavo sodobne medicinske, pohištvene in IT opreme. Novi poslovni prostori fizioterapije obsegajo 79,10 m² in vključujejo vetrolov, pisarno, čajno kuhinjo/garderobo, dva toaletna prostora, telovadnico ter tri bokse za izvajanje terapij. Gradbena dela je izvedlo podjetje Stanovanjska d.o.o., opremo pa so prispevala podjetja Rubikon d.o.o., Mizarstvo MAR d.o.o. in Semos d.o.o.

Nove prostore je blagoslovil župnik Marjan Škvarč, dogodek je popestril nastop učenca Glasbene šole Postojna Daneta Biščaka pod mentorstvom Špele Zakrajšek. Občina Pivka je sporočila še, da bo tudi v prihodnje nadaljevala s prizadevanji za izboljšanje infrastrukture na področju zdravstva ter dostopnosti kakovostnih zdravstvenih storitev za vse občane.

Foto: Občina Pivka 

S podelitvijo festivalskih nagrad ter intermedijskim kabaretom Mesarica v izvedbi Teatra Matita in MCLU Koper so se v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v nedeljo končali  sklenili 33. Dnevi komedije. Za žlahtno komedijantko je žirija izbrala Lino Akif, za žlahtnega komedijanta pa Iztoka Mlakarja. Vsestranski ustvarjalec Matija Solce pa je v Celju prepričal žirijo in občinstvo, to je njegovo predstavo 3JA! v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje prepoznalo kot najbolj žlahtno komedijo festivala, žirija pa ga je nagradila s priznanjem za najbolj žlahtnega režiserja.

Nekonvencionalna predstava poteka na več prizoriščih v mestu. “Že to, da so ljudje sprejeli drugačen projekt, je veliko. Da je dobil nagrado, pa pomeni, da so ljudje, domačini, in gledališka srenja prepoznali, da gre za neko novo smernico v današnjem gledališču,” je povedal lavreat. Zadovoljen je, ker se je preboj zgodil v tradicionalno naravnani inštituciji. Matija Solce s svojim delom vedno ruši stene in vanj vključuje lokalne teme, prebivalce, ideale in vizije, ki bi jih morala po njegovem umetnost vedno naslavljati. Njeno vodilo ne bi smelo biti samo izpolnjevanje zahtev občinstva, ampak obratno. “Umetnost mora provocirati občinstvo in družbo in biti gonilo družbe.” Kot pravi, je nagrajena predstava le košček v mozaiku njegovega dela in razmišlja, da bi si večjo nagrado zaslužila Kavč festival ali Plavajoči grad. Poslušaj. 

 Foto: Tine Šubic