Zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka Aneja Rože je v številki zgodovinske revije Kronike, ki je bila posvečena zgodovini Ilirske Bistrice, pripravila prispevek o postavljanju spominskih obeležij pesniku Dragotinu Ketteju in ritualov, ki so se ob njih vzpostavili. Po prvi svetovni vojni se je začelo postavljanje spominskih obeležij tistim, ki so bile pomembne osebnosti slovenskega narodna, za utrjevanje slovenske identitete.
Leta 1923 je bila postavljena grobnica vsem trem pokojnim predstavnikom slovenske moderne, Ketteju, Murnu in Cankarju. Dragotin Kette je med drugo svetovno vojno ostal na površju takratnega kulturnega življenja. Danes si ga lastijo na različnih koncih države, kjer je živel in deloval. V Sloveniji so danes postavljeni trije Kettejevi kipi, imamo štiri spominske objekte, tri ustanove so poimenovane po pesniku. Na Bistriškem je vzpostavljena tudi spominska pot.

Širša javnost, ki se o požarni varnosti v javnih zgradbah morda ni nikoli spraševala, je bila presenečena ob nedavnem požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Ta je pokazal, kako nizki standardi požarne varnosti veljajo v starejših zgradbah, pa naj gre za šole, bolnišnice, vrtce, domove za starejše, večstanovanjske stavbe … 

Tako je tudi v dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (SGLZŠ) v Postojni, ki je prve stanovalce sprejel leta 1981. Ravnatelj Miha Uhelj je zadovoljen, ker imajo po stavbi vsaj nadzorne kamere in verjame, da bo zdaj lažje priti do sredstev za izboljšanje požarne varnosti. Šola je povpraševanje po protipožarnih sistemih že poslala. Poslušaj. 

Foto: arhiv SGLZŠ 

Logaški svetniki so na januarski redni seji v drugem branju vendarle potrdili Odlok o proračunu za leto 2025 s sprejetimi amandmaji. Po besedah župana Berta Menarda je 23 milijonov evrov težak proračun zelo investicijsko naravnan.

Svetniki so med drugim potrdili tudi Strategijo za mlade v občini Logatec do leta 2028, medtem ko bodo o predlogu Lokalnega letnega programa športa razpravljali na četrtkovem nadaljevanju seje. Več v posnetku. 

Pred mikrofon smo povabili Postojnčanko Jelko Bajec. Zborovodkinja vodi kar pet pevskih zborov iz regije. Že kot najstnica se je v tej vlogi preizkusila pri Vokalni skupini Mavrica, pa vendar po spletu okoliščin. Pravi, da ima močne moralne vrednote, zato nas ne sme presenetiti, da je nekaj časa študirala pravo. Vedno jo je zanimalo, “kaj je prav in kaj je pravično.” Se pa njena duša zagotovo najbolj znajde v glasbi.
Klavir, kitara, solo petje, vse to je blizu tako Jelki kot njeni sestri Katji, ki je tudi zborovodkinja. Jelka Bajec je nekaj let vedoželjnim šolarjem predajala znanje o glasbi, poučevala je tudi italijanski jezik. Strast do jezikov je vedno gojila, kar pet jih govori. Blizu ji je slovenska beseda, domača književnost in drobci naše kulturne dediščine, ki jo prenaša prek petja.

Težko bi dali roko v ogenj, da je zima že rekla zadnjo besedo. Kljub temu so se ob Cerkniškem jezeru januarja že zbrali prostovoljci, ki ob tem kraškem polju spomladi pomagajo dvoživkam čez prometne ceste. Lani so v 39 rednih reševalnih večerih in devetih kontrolnih rešilo 7237 živali.

Ker smo imeli v preteklih dveh otoplitev, se je nekaj dvoživk že odpravilo proti mrestiščem, a so se le ustavile, saj je le še premrzlo. Biolog z Notranjskega regijskega parka, ki je prevzel koordinacijo in logistiko akcije, Rudi Kraševec je povedal, da so zgodnje rjave žabe. V telesu imajo snov, ki prepreči, da bi zmrznile. Poslušaj. 

Na fotografiji je mrest sekulje.