Likovna skupina Okra je v sodelovanju s postojnsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti odprla razstavo z naslovom “Proti pričakovanju”. V mali dvorani Kulturnega doma Postojna so člani likovne skupine razgrnili dela, ki so nastala na delavnici sitotiska. Njihov mentor je bil akademski slikar Leon Zuodar.
Okra se prvič predstavlja z grafiko, z delom, ki je pravzaprav nekakšna sestavljanka. Devet članov skupine je pri tem sodelovalo. Razstava je del vseslovenske akcije Tedni ljubiteljske kulture. Na ogled bo le kratek čas, do 1. junija.

Slovensko muzejsko društvo je včeraj v Narodni galeriji podelilo Valvasorjeva odličja. Najvišje stanovsko priznanje za izjemne dosežke v muzejstvu, Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, sta prejela arheologinja in muzealka Verena Perko ter umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar. Poleg nagrad za življenjsko delo so podelili še tri Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Te so izbrali med 16 predlogi. Med prejemniki nagrade sta direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič in izredni profesor s Filozofske fakultete univerze v Ljubljani dr. Andrej Gaspari za razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne, ki je na ogled v Parku vojaške zgodovine.   

Kot je v utemeljitvi zapisalo društvo, uspe razstavi z dovršeno interpretacijo osrednjega razstavnega predmeta odstreti številna pomembna vprašanja druge svetovne vojne, začenši z vlogo kodirnih sistemov v vojaških spopadih in pomenom razkritja nacistične skrivne komunikacije do tehničnih podrobnosti kodirne naprave Enigma.

Janko Boštjančič je povedal, da priznanje v Pivko prihaja prav v dneh, ko so v Parku vojaške zgodovine slovesno praznovali 20-letnico ideje o osnovanju muzeja, česar so se še posebej razveselili. Poudarja tudi, da za razstavo stoji veliko poglobljenega dela in ljudi.  Poslušaj. 

Foto: Peter Požar (1, 2), Boštjan Kurent (3), Simon Avsec (4, 5) 

V ponedeljek popoldan na železniškem prehodu čez progo pod smetiščem v Postojni, oziroma nad Staro vasjo pri v Postojni, niso delovale zapornice, tudi luči ne.

Vprašanja, za kakšno in kako dolgotrajno napako je šlo, ali so bili o njej strojevodje obveščeni in ali je odpravljena, smo naslovili na Slovenske železnice.

Vseh odgovorov še  nismo dobili. Kot so nam sporočili, nivojski prehod sedaj deluje brezhibno, preiskava dogodka pa še poteka.

V okviru  25. nacionalnega tedna prostovoljstva, ki se je začel v ponedeljek, je Slovenska filantropija danes v Kočevju prostovoljcem v več različnih kategorijah podelila nagrade. Med nagrajenci sta tudi Luka Zalokar in Stojan Bolič.

 Luka Zalokar, ki je lani opravil kar 880 ur prostovoljskega dela,  je prejel posebno priznanje za izjemno prostovoljsko udejstvovanje na področju humanitarnega dela. Najbolj je aktiven na področju zaščite in reševanja.  Je operativni član jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije, kjer je operativni vodja minerjev, je pa tudi član predsedstva in tajnik. Vodil je odmevne reševalne akcije, tudi v Vranjedolski jami,  pred leti je sodeloval pri raziskavah najgloblje slovenske jame, globine 1532 m. Aktiven je tudi kot bolničar in krvodajalec, na domačem Rakeku vodi jamarski krožek. Kot Božiček se decembra po vrveh spušča po pediatričnih klinikah v Ljubljani in v Mariboru in razveseljuje bolne otroke. Luka Zalokar, sicer upravnik na Policijski postaji Cerknica, opravlja najzahtevnejše in nevarne naloge, pri čemer izpostavlja lastno  življenje in prevzema odgovornost tudi za življenja drugih.  

Čut za sočloveka krasi tudi Naj mentorja prostovoljcev, kar je postal Stojan Bolič, ki deluje v okvir  Območnega združenja Rdečega križa  Postojna-Pivka. Življenje je poklicno in prostovoljsko posvetil prvi pomoči. Zadnjih 12 let je izjemen in predan mentor ekipam prve pomoči. Lani je pod njegovim okriljem delovalo 18 prostovoljcev, ki so opravili 974 ur prostovoljskega dela. Prostovoljce motivira, vpliva na njihovo osebno rast, samozavest, skrbi za občutek pripadnosti in je njihov zgled. Pravijo mu »Ata Stojan« in »lokalni junak«. Odlikujejo ga predanost, poštenost, nadpovprečna zavzetost in iskrenost, kar zna prenesti na  izjemno povezane člane ekip prve  pomoči. Prav zaradi njega ostajajo dolgo aktivni v prostovoljski aktivnosti, ki zahteva veliko njihovega časa in tudi odgovornosti. Stojan Bolič je bil tudi pobudnik vzpostavitve mreže javno dostopnih defibrilatorjev v sklopu projekta »Ponosni, da lahko pomagamo« v Pivki.

Občini Postojna in Logatec še naprej prostovoljstvu prijazni

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je naziv Junaki našega časa podelila 39 osnpvnim in srednjim šolam ter dijaškim domovom. Ker se prostovoljstvo  večinoma odvija v lokalnem okolju, je odnos občin do prostovoljskih organizacij in prostovoljcev izjemnega pomena. Slovenska filantropija zato podeljuje tudi naziv Prostovoljstvu prijazna občina. Med občinami, ki imajo naziv že več let, sta ga uspešno potrdili Postojna in Logatec.

Občina Postojna prepoznava vrednosti prostovoljstva za kakovostno življenje v občini, sodeluje v različnih nacionalnih prostovoljskih akcijah, podpira  mlade prostovoljce, organizira prireditev  kot je Po-stoj -na živi ulici z mladimi, ima izreden posluh za mladostnike brez spremstva in vizijo razvoja prostovoljstva.  

Občina Logatec pa financira nevladne organizacije, ki vključujejo prostovoljsko delo, sodeluje v nacionalnih prostovoljskih akcijah, podpira prostovoljstva mladih in vključevanje beguncev ter omogočanje delo prostovoljskim organizacijam v prostorih občine.

Glavni namen nacionalnega tedna prostovoljstva, ki ga organizira Slovenska filantropija in se bo letos zaključil 26. maja,  je ozaveščanje najširše javnosti o vlogi in pomeni prostovoljstva. Po vsej državi potekajo dogodki, na katerih prostovoljske organizacije predstavijo svoje delo in možnosti vključevanja v prostovoljstvom, je sporočilo Združenje za promocijo prostovoljstva. 

Foto: Radio 94 in Rdeči križ Slovenije 

Društvo likovnikov Logatec je minuli teden odprlo skupinsko razstavo Martine Starc, Ljudmile Dolenec in Janeza Ovsca. Njihova dela bodo v Stekleni galeriji postavljena do 6. junija.
Pogovarjali smo se s predsednikom društva, ki pravi, da so bila dela Martine Starc povod za postavitev skupne razstave. Društvo se sicer zdaj pripravlja tudi na tradicionalne poletne likovne kolonije.