Srčnost, um, pogum. Takšen naslov nosi sobotni spominski dan Partizanske bolnice Zalesje. Ta predstavlja pomemben del dediščine iz časa druge svetovne vojne. Bolnica je leta 1943 delovala v Padežu, kjer pa je kmalu postalo prenevarno. Novo lokacijo so našli v brkinskih gozdovih. A tudi tam je delovala le kratek čas, okupator jo je odkril že konec leta 1944.
To soboto ob desetih dopoldne bo najprej na Ostrožnem Brdu okrogla miza z dr. Ivico Smajla, ki bo primerjala zdravstvo med vojno in današnjim časom. Nastopili bosta Pevska skupina Studenec in Vokalna skupina Brkinci, ob 11. uri bo sledil sprehod do bolnice.

Namizni tenis ima v Logatcu 60-letno klubsko tradicijo, veliko trenerskih, igralskih in organizacijskih uspehov, ne smemo pa pozabiti niti ur, ki jih, predvsem mladi, preživljajo v gibanju in prijetni družbi. Letošnja sezona se zaključuje, Namiznoteniški klub Logatec zato jutri od 9. ure dalje vabi v logaško športno dvorano na 2. Klubski turnir v namiznem tenisu.

Gre za prijateljski turnir, s katerim bo klub zaokrožil uspešno tekmovalno in šolsko leto, Vsi bodo igrali z vsemi –   starejši z mlajšimi, starši z otroki, člani z rekreativci. Po koncu sezone so v Logatcu zadovoljni, je povedal predsednik kluba Matjaž Rus. Poslušaj. 

Med občinami, za katere lahko rečemo, da je pri njih petje doma, je gotovo Ilirska Bistrica, kar bo to soboto gotovo potrdila že 36. občinska revija pevskih zborov in skupin. V organizaciji  domače izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti jih bo zapelo osem. 

Nastopili bodo: Mešana pevska zbora Avgust Šuligoj in Tabor Kalc 1869, Moški pevski zbor Dragotin Kette, Ženski pevski zbori Tuščak, Kalina in Prem,  Komorni dekliški zbor Vox Ilirica in Cerkveni  Mešani pevski zbor Zvon. Na reviji se bod spomnili tudi na Avgusta Šuligoja, leta 1900 na Dolnjem Zemonu rojenega skladatelja. Letos se ga spominjajo ob 40. obletnici smrti. Občinsko revijo bo strokovno spremljal Primož Malavašič, se na koncu pogovoril s predsedniki zborov in zborovodji ter jih ocenil in razvrstil na več ravni. “To bo osnova pri prijavah na občinske razpise” je pojasnil vodja izpostave Igor Štemberger in dodal: “to je dobro, če želimo kakovost držati in jo dvigovati.” Poslušaj.

Po dobrih dveh letih se je ta teden v Postojno ponovno že petič vrnila mobilna enota programa DORA. Na presejalno mamografijo bodo povabili okoli 5.500 žensk med 50. in 69. letom starosti iz občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Cerknica. Pred dvema letoma, ko je bila mobilna enota zadnjič v Postojni, se je mamografije udeležilo že 73 % vseh povabljenih žensk. Udeležba žensk se od leta 2016, ko je program DORA prvič prišel v Postojno, povečuje. To kaže na dobro ozaveščenost žensk v skrbi za zdravje in odlično delo, ki ga opravljajo lokalni zdravstveni sodelavci v preventivnem izobraževanju. Ženske bodo slikali do januarja 2025 v mobilni enoti ob Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna vsak dan med 7.55 in 14.20.

Leta 2022 odkrili 19 novih primerov raka dojk

Leta 2022, ko je bila mobilna enota programa DORA nazadnje v Postojni, so slikali 4.266 žensk. Med njimi so jih zaradi sumljivih sprememb, ki so jih zdravniki radiologi odkrili na mamografskih slikah, 134 povabili na dodatne diagnostične preiskave. Z dodatnimi preiskavami so pri 19 ženskah odkrili raka dojk, večinoma na začetni stopnji, ko je zdravljenje praviloma zelo uspešno in manj obsežno, kakovost življenja bolnic pa večja, so sporočili z Onkološkega inštituta. 

Dober odziv žensk

Zadovoljni so, ker se deležba povabljenih žensk v Postojni  iz kroga v krog povečuje. Leta je mamografijo 2016 opravila dobra polovica vabljenih žensk, 54 odstotkov,  dve leti kasneje so jih je bilo že 69 odstotkov, leta 2020 71 odstotkov in kar 73 odstotkov leta 2022. “Veseli nas, da ženske, ki jih vabimo na presejalno mamografijo v Postojno, v skrbi za svoje zdravje prepoznavajo prednosti zgodnjega odkrivanja raka dojk. Rak dojk je še vedno najbolj pogost rak pri ženskah. Letno na novo zboli za to boleznijo okoli 1.500 žensk, 80 odstotkov zbolelih je starejših od 50 let in ravno njim je namenjen program DORA. Ženske spodbujamo, da se udeležijo slikanja dojk, saj z mamografijo lahko zgodaj odkrijemo bolezenske spremembe v dojki, ko jih ženska še ne more zatipati pri samopregledovanju ali njen zdravnik s kliničnim pregledom. Če raka dojk odkrijemo zgodaj, ko je omejen na dojko, je verjetnost ozdravitve lahko večja,” je povedala vodja programa DORA Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med.

Majhni raki dojk lahko pomenijo večjo verjetnost ozdravitve

DORA je državni program zgodnjega odkrivanja raka dojk, kjer žensko med 50. in 69. letom vsake dve leti povabijo na mamografijo. Mamografija je dokazano najbolj zanesljiva in natančna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v ciljni skupini žensk. Je edina s kliničnimi raziskavami podprta metoda za presejanje, s katero lahko pomembno prej odkrivajo rake dojk – v zelo zgodnji fazi bolezni, ko spremembe še niso tipne.

Kakovost dela prinaša rezultate 

Kot so še pojasnili na Onkološkem inštitutu, je program DORA  organiziran, centralno voden presejalni program, ki ga upravlja Onkološki inštitut Ljubljana in deluje v skladu s strogimi Evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnostike raka dojk. Po doseženih rezultatih sodi med najuspešnejše evropske presejalne programe za raka dojk, ki se ga udeležuje že 78 odstotkov vseh vabljenih žensk v Sloveniji. Letno opravijo 110.000 presejalnih mamografij, raka dojk odkrijejo pri okoli 620 ženskah, večinoma na začetni stopnji in omejenega na dojko. 

»V programu DORA zagotavljamo stalni dnevni nadzor nad mamografskimi aparati. Prav tako izvajamo nadzor kakovosti dela vseh radioloških inženirjev, ki so posebej usposobljeni in izobraženi za slikanje žensk v programu. Vsako mamografsko sliko pa odčitata dva posebej usposobljena specialista radiologa. Kakovost dela v presejalnem programu s poudarkom na rezultatih pri odkrivanju rakov dojk je dovolj velika, da bomo lahko tudi v Sloveniji v naslednjih letih zmanjšali umrljivost zaradi raka dojke v ciljni populaciji žensk. In kar je najpomembnejše, vsako rešeno življenje je neprecenljivo,« je še poudarila vodja Barbara Mihevc Ponikvar.

Foto: projekt Dora 

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1810 kot Vrt domovinske flore. Ta najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji je od leta 2008 kulturni spomenik državnega pomena. Čeprav je eden najpomembnejših botaničnih vrtov na svetu, se v zadnjih desetletjih bori za obstoj in prostor. V preteklosti sta ga že prizadeli  gradnja Ižanske ceste in dolenjske železnice, če bo vanj posegel še načrtovani drugi tir železnice do Ivančne Gorice, bo ta zavzel skoraj še tretjino vrta. To pomeni tudi uničenje okrog 150 dreves, mnoga med njimi so stara preko sto let in so nenadomestljiva. Med epidemijo je vrt izgubil tudi lokacijo pod Rožnikom. Če ne bil prisoten tudi na trgu, ga najbrž ne bi bilo več, saj na trgu dobi dve tretjini denarja.

O pomenu  in ogroženosti Botaničnega vrta smo se pogovarjali z vodjo dr. Jožetom Bavconom, ki nam je povedal tudi, da Botanični vrt nikakor ni samo okras mesta. Je pomembna raziskovalna ustanova in eden od samo 18 botaničnih vrtov na svetu, ki imajo kar dva svetovna certifikata: za botanične vrtove in za ohranjanje rastlinskih vrst. Vključen je v pomembne mednarodne projekte in ima eno največjih semenskih bank v srednjeevropskem prostoru. Veliko dela na terenu po vsej Sloveniji, pri Ljubljani  ima v najemu tudi travnike.

Ob ustanovitvi je želel  današnji Botanični vrt, takratni Vrt domovinske flore, predstavljati rastlinstvo takratne Kranjske. Še danes se posveča rastlinstvu na Slovenskem, o naših vrstah so njegovi strokovnjaki  izdali okoli 30 knjig. Najbolj so ponosni na endemite.

Kljub mednarodni prepoznavnosti in priznanosti pa vodja ugotavlja, da današnjii odločevalci ne cenijo ne stroke ne hortikulture. Tudi matična ustanova vrta ni podprla, ga je pa zato javnost. Javna peticija za njegovo ohranitev se je najprej oblikovala doma, nato pa je stekla tudi v tujini. Klikni in poslušaj. 

Prikaz: Botanični vrt Univerze v Ljubljani