Na območju Krajevne skupnosti Begunje v Občini Cerknica dela potekajo v Gorenjih Otavah in med Kožljekom in Bezuljakom.

Občina bo v Gorenjih Otavah, ob regionalni  cesti Rakitna–Cerknica, postavila avtobusni postajališči z nadstrešnicama, poskrbela bo tudi za novo cestno razsvetljavo. V  sklopu del  bo na novo uredila še cestišče, Ker v Gorenjih Otavah že delajo, je promet urejen s semaforjem. Predvidoma se bodo dela zaključila septembra, občina bo zanje iz proračuna odštela 140 tisoč evrov.

Nižje pa poteka obnova vodovoda Kožljek–Bezuljak. Ta obsega obnovo dotrajanega vodovodnega sistema na odseku od Kožljeka do Bezuljaka v dolžini 1047 metrov. Tako bodo izboljšali vodooskrbo za naselja Kožljek, Dobec, Bezuljak in Begunje pri Cerknici, v naslednji fazi projekta pa tudi za vasi Topol in Brezje, zagotavlja občina. Investicija, občina jo bo pokrila z lastnimi sredstvi v skupni vrednosti dobrih 211 tisoč evrov, vključuje tudi obnovo dveh razbremenilnikov – pod Kožljekom in nad Bezuljakom. V  sklopu projekta bod rekonstruirali še 430 metrov ceste cesta v skupni dolžini 430 metrov. Dela  bodo zaključena do konca septembra.

Postojna je v ponedeljek stopila v tretji teden festivala Poletni utrip. Organizatorka, Občina Postojna, je z obiskom zadovoljna in vabi na Titov trg tudi ta teden. 

Ponedeljek in sreda sta namenjena otrokom, Jazz četrtek bo zaznamoval Johnatan Kreisberg Quartet, v petek pa bo nastopila zasedba Hamo & Tribute 2 Love. Njen nastop je bil napovedan že lani, a ga je odneslo slabo vreme. Poslušaj. 

 Foto: arhiv Občine Postojna 

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Notranjski regijski park sta izvedla 33. tradicionalni popis koscev na Cerkniškem jezeru. Ker je letos veliko dežja in vodostaj visok, so te ogrožene ptice popisali trikrat. Prvič so jih našteli 21, drugič 27 in tretjič 34. Strokovni vodja Parka Tomaž Jančar je povedal, da se je znova pokazalo, kako se število koscev med sezono povečuje.

34 koscev pa je precej manj od najboljših let, ko so jih našteli tudi preko 100,  a je v okviru pričakovanega, pravi Jančar in opozarja, da na ohranjenih mokrotnih travnih  za preživetje kosca ni pomembna le pozna košnja, ampak tudi način košnje. Mladički se tudi med košnjo skrivajo v travi in ne pridejo na pokošen del travnika, da bi se tako umaknili kosilnici. Da se lahko umaknejo, je treba kositi od enega konca travnika do drugega ali od znotraj navzven. Poslušaj. 

Foto: arhiv Notranjskega regijskega parka 

Rihard Baša iz Jasena pri Ilirski Bistrici svoj osnovni poklic kuharja združuje s kulturno dediščino Skrbim, da pristni okusi in domače jedi ne gredo v pozabo. Še več, ker je njegova kuhinja sezonska, sestavine pa domače, kulinarične posebnosti – od prazničnih do vsakdanjih – prepleta s preteklim in današnjim življenjem ljudi ob reki Reki.

Njegovi domači kraji kar kličejo po fotoaparatu, tudi Rihard Baša rad fotografira, bil je med pobudniki ustanovitve Foto kluba Sušec v Ilirski Bistrici. Posebno mesto v njegovem življenju in na fotografijah ima narava. Kot je povedal v pogovoru,  mu je prav fotografija razširila okvire kulinarike. Z njo lahko objektivno gleda na svet. Aktiven je v več društvih. Svoje delo in hobije  z veseljem predstavlja v medijih in publikacijah. Čeprav je upokojen, kuhalnice še ni odložil, a zdaj, pravi, dela za dušo.

Serijo poletnih knjižnih priporočil nadaljujemo z bibliotekarko Urško Orešnik iz Knjižnice Logatec, ki nam predlaga, da v roke vzamemo roman nobelovca Kazua Ishigura, ki naj bi letos dobil tudi filmsko podobo pod taktirko novozelandskega režiserja Taike Waititija.
Tema njegovega osmega romana Klara in sonce je umetna inteligenca, v slovenščino je bil preveden lani. Japonsko-britanski pisatelj nam oriše svet v katerem premožni starši osamljenim otrokom kupujejo humanoidne robote – umetne prijatelje.