Rotary klub Postojna vas v nedeljo, 17. novembra ob 18. uri vabi v Kulturni dom Postojna na dobrodelni koncert – Jesenska klasika v barvah. Poleg mladih umetnikov bodo nastopili še člani Godalnega orkestra Glasbene šole Postojna in Baletnega društva Postojna. Na dogodku bodo zbirali donacije v znesku 20 EUR na obiskovalca, vstopnice so že na voljo tudi v papirnicah Kocka Scripta Postojna in Sponkca Pivka.

Društvo Drobnovratnik se že nekaj let posveča tudi ozaveščanju o pomembni vlogi, ki jo imajo v urbanih okoljih drevesa. Med drugim so na njegovo pobudo v Postojni tudi zasadili 37 novih dreves. Tokrat je v sodelovanju z Mestno knjižnico Postojna v goste povabilo krajinsko  arhitektko in urbanistko dr. Majo Simoneti,

Strokovnjakinja z Inštituta za politike prostora bo jutri, ob 18. uri, v čitalnici knjižnice spregovorila o tem, zakaj in kako je pomembno upravljanje urbanih dreves.  Morda se nam, saj je povsod okoli nas gozd, ne zdi pomembno,  koliko je dreves v mestu. A ni tako. So tudi občani, ki ne morejo v gozd ali v bližnjo naravo,  zato je pomembno, da aktivno skrbimo tudi za drevesa v mestih in vaseh, ki seveda prinašajo tudi okoljsko in ekonomsko dobrobit. Poslušaj. 

Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica ima nov prizidek, novo kurilnico, z novim fasadnim ovojem pa je stavba tudi energetsko varčnejša. Dela so bila vredna dobra 2,4 milijona evrov, k čemur je država primaknila 365 tisočakov, nekaj so dodali še drugi lastniki. Nove prostore, njihova bruto površina je 620 kvadratnih metrov, so uradno odprli v petek.

Župan Marko Rupar je na slovesnosti poudaril, da je skrb za primarno zdravstvo v občini Cerknica ob dobrem vodstvu zdravstvenega doma in zglednemu sodelovanjem občin ustanoviteljic na zelo visoki ravni in še enkrat spomnil na bitko za urgentno službo, ki zaenkrat na osrednjem Notranjskem ostaja. Večje investicije v zdravstveno varstvo so zaenkrat končane, občina pa se trudi, še posebej s kadrovskimi stanovanji, da v Cerknici zdravniki ostajajo, oziroma vanjo prihajajo.

Tako župan kot direktorica zdravstvenega doma, zdravnica splošne medicine Olga Doles, sta spregovorila o pomembnosti sodelovanja. Sam zdravstveni dom je iz deleža presežka prihodkov nad odhodki, ki po delilni bilanci odpade na Občino Cerknica, financiral sončno elektrarno na svoji strehi, zanjo je  odštel 185 tisočakov, še 244 tisoč evrov pa je iz presežka prihodkov dela dal za prenovo obstoječih prostorov. Kot je povedala direktorica, so prostori za strokovno delo velika pridobitev. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Pustno društvo Cerknica je na dogodku Re-ci  Butale v petek predstavilo program pustovanja 2025, ko bo društvo praznovalo 50 let.  Ob jubileju bo karneval dobil novo veliko figuro, tokrat iz živalskega sveta, saj so se odločili za medveda. Na dogodku so naziv ambasadorka pusta podelili pevki Tanji Žagar. Kot je povedala, jo je pri cerkniškem  pustovanju prevzela skupnost, ki živi za eno stvar.

 V jubilejnem letu ne bo nova le velika figura, med drugim bo cerkniško pustovanje zaživelo tudi v dokumentarnem filmu in zborniku. Na petkovi napovedi pustovanja je zbrane pozdravil tudi župan Marko Rupar, saj je občina velika podpornica pustnega društva, letos pa bo z njim sodeloval tudi  Notranjski regijski park, ki pripravlja serijo dogodkov »Mesto pravljic«. Ti bodo potekali  od novembra do pustnega časa. Poslušaj prispevek. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica; prikaz: Pustno društvo Cerknica 

V galeriji Hiše kulture v Pivki je do 29. novembra na ogled razstava kiparja Boštjana Kavčiča, ki živi in ustvarja v Beli krajini. Je avtor več javnih skulptur v različnih mestih v Sloveniji in tujini, znan po svojem obsežnem kiparskem opusu. ORGanizmi trenutno štejejo 119 kosov. Osnovni material, iz katerega so narejeni, je kamen, ki ga včasih spremlja tudi les ali kovina.
Na razstavi predstavlja celoten sistem ORGanizmov s treh vidikov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Vsak od njih je v galeriji predstavljen v svojem prostoru. Skulpturi, ki simbolično predstavljata Dejanja, sta nastali posebej za prostor, ki je geografsko gledano umeščen med dve reki, Pivko na eni strani in Reko na drugi, in kjer bosta ob koncu razstave kot del umetnikovega sistema tudi ostali.