V Botaničnem vrtu v Sežani so na zadnjem dogodku v letošnjem izboru Gazela, ki ga prireja medijska družba Dnevnik, v sodelovanju s Primorsko gospodarsko zbornico razglasili šesto regijsko gazelo. To je postalo podjetje Roto Inox iz Nove Gorice. Družinsko podjetje, ki je v zadnjih letih podvojilo prihodke, ponuja inovativne rešitve največjim farmacevtskim družbam po svetu.

Za naziv gazele primorsko-notranjske regije sta se potegovali še podjetji Acinel iz Logatca in LepTon-Quark iz Podskrajnika. Logaško podjetje letos praznuje 10-letnico. Svoje znanje in vrhunsko ekipo so gradili z udeležbo pri nekaterih prestižnih pionirskih projektih. Da so globalno usmerjeni, kažejo tudi z odprtjem podjetja na Švedskem

 LepTon-Quark iz Podskrajnika pa izdeluje elektroniko z materiali, kot so tiskana vezja, upori, diode in čipi. Naročnikom ponuja celostno rešitev – od zasnove, implementacije in produktizacije do celovite proizvodne logistike. Povezuje se z vodilnimi proizvajalci elektronskih komponent in opreme za opremljanje tiskanih vezij. Kot zanimivost: prispevajo kar 90 odstotkov elektronike za črko M v znaku za McDonalds po vsem svetu.

Roto Inox se je  pridružil petim finalistom izbora za nagrado slovenska gazela, ki jo bodo podelili 21. oktobra v Ljubljani.

Pogovor pred razglasitvijo.

 Foto: Luka Cjuha

Mešani pevski zbor Postojna bo z nedeljskim koncertom zakorakal v novo zborovsko sezono. Na koncert V barvah jeseni so člani zbora povabili Komorni moški zbor Lek pod vodstvom Rebeke Dobravec. Postojnski pevci so bili lani spomladi gostje njihovega koncerta v Kamniku.
Na koncertu ne bo ponovitve lanskega programa, saj se je z zamenjavo zborovodkinje v moškem zboru, ki deluje že od leta 1978, nekoliko spremenil repertoar. Zbor iz Postojne je po dveh letih za jesensko prizorišče zopet izbral Kulturni dom Orehek.

Letos mineva 160 let od ustanovitve Kulturnega društva Sloga Jelšane, prvega kulturnega združenja v Jelšanah in nasploh prve čitalnice v slovenski Istri. Prav iz leta 1864 so namreč prvi zapisi o zbiranju vaščanov na pevskih vajah in čitalniških druženjih, kar je bila osnova za uradno ustanovitev društva.
Ob tej priložnosti Krajevna skupnost Jelšane, Društvo Sloga Jelšane, tamkajšnja osnovna šola in Občina Ilirska Bistrica vabijo na proslavo, ki bo danes ob 18. uri v telovadnici osnovne šole v Jelšanah. V šolskih prostorih pa bo cel konec tedna na ogled tudi razstava z ohranjenimi fotografijami in dokumenti.

V organizaciji ilirskobistriške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so se danes na Premu zbrali mladi likovniki iz občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Ustvarjajo na že 32. Ex temporu Snežnik.

Kot je povedal vodja izpostave Igor Štemberger, so ekstempore iz snežniških gozdov v rojstni kraj literata Dragotina Ketteja prenesli s posebnim razlogom – pridružujejo se  Dnevom evropske kulturne dediščine 2024, ki letos potekajo pod geslom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav. Prem je seveda  cilj Kettejeve poti. Prisluhni. 

Foto: arhiv JSKD Ilirska Bistrica 

Na gradu Prem bo v torek ob 18. uri vrata odprla priložnostna razstava, ki bo gotovo pritegnila pozornost širše javnost, ne samo domače. Dr. Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna bo tam predstavil najdbe iz Uršnje luknje v Podtaborski steni pri Šembijah. To je manjša, le kakih 15 metrov dolga kraška jama v občini Ilirska Bistrica. Večji del leta je suha in ima le malo kapniškega okrasja. Ime je dobila po samotarki Urši, ki je v njej živela v 19. stoletju.

Med letoma 1982 in 2023 so v jami našli več fosilnih kosti, v kamniti breči in sedimentu jame pa še nekaj odlomkov kremena, za katere se je izkazalo, da pripadajo eni od paleolitskih kultur zgodnjega človeka. Kot je povedal avtor razstave Slavko Polak, sta dva vzorca sige, odvzeta prav na mestu novih najdb, pokazala absolutno starost odložene sige 174.400 in 142.000 let pred sedanjostjo. Opozoril je še na najdene vrste in status jame. Ledena doba je imela tako hladna kot topla obdobja, v jami  pa niso našli ostankov hladnodobnih živali, ampak kosti jamskega medveda, jelenov in srnjadi pa tudi divjih konj, alpskega volka, več vrst malih zveri, svizca, ježevca in celo nosoroga. Materiala iz jame, ki čaka na (podrobnejše) raziskave je še veliko, zato v njej ne delajo več. Brez posebnega dovoljenja pristojnih inštitucij iz  jame sicer ni dovoljeno odnašati vzorcev. Zaradi pomembnosti najdb paleolitske kulture pa je Uršnja luknja v postopku še strožjega zavarovanja. Poslušaj.  

Fotografije so iz arhiva dr. Slavka Polaka.