Leto: 2024

  • UMRL EDO ŠKULJ, AVTOR MONOGRAFIJE O FRANU GERBIČU

     V 84. letu starosti je v sredo umrl muzikolog, glasbenik in duhovnik Edo Škulj. Bil je častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, kot avtor in urednik je podpisal več kot 50 knjig, zaslužen je za transkripcijo celotnega opusa Jakoba Gallusa. Njegova zadnja obsežna monografija je izšla leta 2017, ob 100. obletnici smrti skladatelja Frana Gerbiča.

    V Kulturnem domu Cerknica jo je predstavil s sogovorniki: takratno urednico pri Mohorjevi družbi urednico Alenko Veber,  pomočnikom ravnatelja NUK mag. Zoranom Krstulovićem in ravnateljem glasbenene šole Frana Gerbiča Cerknica Milivojem Matkovičem. 

    Edo Škulj se je rodil 3. maja 1941 v Podsmreki pri Velikih Laščah. L. 1948 se je s starši preselil v Argentino, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo in bogoslovje. Nato je študiral v Rimu, postal l. 1971 magister teologije, nato pa je promoviral »summa cum laude« iz cerkvene glasbe. Kot izseljenski duhovnik je služboval v Frankfurtu, se preselil v Ljubljano, postal tajnik teološke fakultete, vodja podiplomskega študija in predavatelj na oddelku za cerkveno pravo Akademije za glasbo v Ljubljani. Obnovil je revijo Cerkveni glasbenik, izdal dve ljudski pesmarici, Gallusovo mašo, motete in madrigale ter l. 1991 prejel Gallusovo plaketo. Posebej se je posvečal študiju slovenskega orglarstva, je tudi soavtor monografije Orgle na Slovenskem. 

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

    • EDO ŠKULJ FOTO LJUBO VUKELIČ 31

  • OD SOBOTE NA PRIMORSKEM VELIKA POŽARNA OGROŽENOST NARAVNEGA OKOLJA

    Od jutri naprej bo na Primorskem veljala požarno ogroženost naravnega okolja. V naravnem okolju bo prepovedano izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. Požarna ogroženost naravnega okolja se bo v prihodnjem tednu predvidoma povečevala tudi v večjem delu preostale države, je sporočila Uprava RS za zaščito in reševanje. 

    Veliko požarno ogroženost naravnega okolja je uprava razglasila na območju občin Koper, Izola, Piran, Ankaran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko in Šempeter – Vrtojba.

    Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti na območju navedenih občin bo v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, kuriti kresove, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete.

    Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor. Predvidoma se bo požarna ogroženost naravnega okolja v prihodnjem tednu večinoma povečevala tudi v večjem delu preostalih območij države, so še opozorili.

  • TRETJI KRPANOV DAN

    Poleti, med počitnicami in dopusti, Galerija Krpan v Cerknici ne sameva. Nasprotno, v tem času oživi s predstavami na prostem, filmskimi projekcijam, koncerti  in razstavami, poživi pa jo tudi Krpanov dan.

    Letošnji bo to soboto od 15. ure dalje. Vsako leto sicer oblikujejo drugačen program, a se bodo tudi tokrat prijetni glasbi  predstavili domači ustvarjalci in ustvarjalke, predstavili bodo nožarski priročnik Lenarta Perka, večer pa bo s koncertom sklenil Vazz. Krpanov dan prireja Društvo notranjskih kulturnikov Krpan, ki še posebej  vabi na otvoritev likovne razstave z motivom Martina Krpana. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • DEJAN FABČIČ NA ČETRTIH IGRAH

    V središču Pariza so se včeraj začele paraolimpijske igre, potekale bodo do 8. septembra. Slovenska reprezentanca ima predstavnike v štirih panogah. Poleg odbojke sede, kjer bo imela ekipo po 12 letih premora, še v lokostrelstvu, strelstvu in atletiki.  Med izkušenimi športniki v  reprezentanci je tudi lokostrelec  Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu. 

    Igre v Parizu so zanj četrte, toda šele druge v lokostrelski vlogi. Pred tem je leta 2008 nastopil v plavanju, leta 2016 pa v kajaku. Pred sedmimi leti je, kot je večkrat poudaril sam, našel pravi šport zase in tudi po Tokiu ostal zvest loku. Pred odhodom v Pariz je povedal … Poslušaj. 

     

     

    Vir in fotografija:Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpijski komite, NPC Slovenia 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin

  • ZAKLJUČENA KOLONIJA UMETNIKI ZA KARITAS

    Minuli petek se je Sinjem vrhu nad Ajdovščino zaključila jubilejna, 30. likovna kolonija, Umetniki za karitas. Udeležili so je je: Klavdij Tutta, Veljko Toman, Jana Humar, Darko Slavec, Miljenka Šepić, Mirjana Matić, Lojze Čemažar, Laura Kumprej, Ihor Nesmiianov in Marta Jakopič Kunaver. Spremljala jih je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

     Razstava je na Sinjem vrhu na ogled vse do konca septembra, 8. novembra pa bo v Dvorcu Lanthieri v Vipavi svečana akademija Škofijske karitas Koper, na kateri bodo na ogled tudi dela letošnje kolonije. Trenutno si lahko dela lanske kolonije ogledate še v Frančiškovi dvorani na Sveti gori, dela preteklih kolonij pa so na ogled na različnih lokacijah: v Centru Mir in dobro na Sveti gori,  v Pastoralnem domu Stella Maris v Strunjanu, v Računovodski hiši Contall v Novi Gorici, v Župnišču Hrpelje-Kozina in v prostorih Škofijske karitas Koper v Ajdovščini.

    Letošnje geslo Mostovi upanja so izbrali  skupaj z nedavno preminulo Jožico Ličen, ki je v veliki meri zaslužna, da lahko danes govorimo o 30-ih letih neprekinjenega dela, osebi, in ki je, dokler je mogla, dihala za ta projekt. Njej so tudi posvetili  letošnjo kolonijo, so sporočili s Škofijske karitas Koper. Na prvem mestu so gradili mostove med preteklostjo in prihodnostjo, zato so med udeleženci tako umetniki, ki so del tega projekta že vse od začetka ter umetniki, ki so bili letos prvič na Sinjem vrhu.

    Prav tako želijo mostove graditi do ljudi v stiski. Letos bodo sredstva, ki se bodo zbrala s tem projektom namenjena pomoči ostarelim in bolnim.

     

    Foto: Škofijska karitas Koper 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin