V Nedeljskem klepetu smo gostili Postojnčana, Gorazda Čuka, ki je skozi življenje ustvaril številne uspešne zgodbe.

Gorazd se je uveljavil na različnih področjih, med drugim v politiki in gospodarstvu. Bil je solastnik nekdaj znane tiskarne Čuk graf, soustanovitelj Radia 94 mnogi se boste spomnili njegove galerije Pigmalion ter predsednik in svetovalec različnih uprav.

Danes, uradno v penziji, uresničuje svoje dolgoletne sanje v kmetijstvu v Srbiji. Na svoji ekološki plantaži v Tamnjanici prideluje sivko, vrtnice, orehe, slive in trto. Njegova destilarna prideluje izjemno slivovko, ki vzbuja posebno pozornost.

Poleg kmetovanja na posestvu potekajo tudi umetniške delavnice pod znamko Pigmalion Art, kjer se srečujejo umetniki iz celega sveta. Umetnost ostaja njegova velika strast.

Foto: osebni arhiv Gorazda Čuka

September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni in letos poteka pod sloganom »Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjeve bolezni«. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja približno dve tretjini vseh primerov demence.
Demenca pa je splošni izraz za bolezen, ki prizadene človekove možgane, zaradi česar se pojavljajo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom ter negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika. Raziskovalci so letos potrdili dva nova dejavnika tveganja za demenco.

Sedmega septembra smo obeležili svetovni dan Duchennove mišične distrofije. To je zelo redka bolezen, s katero se spopada 19-letni Lenart Skuk iz Topola pri Begunjah, zanjo pa je značilno postopno propadanje mišičnega tkiva. Pri tej bolezni pride do nepravilnosti zaradi mutacije gena, ki kodira beljakovino distrofin. Praviloma gre za obolenje dečkov; bolezen se razvije zgodaj v otroštvu in je neozdravljiva, za sabo pa potegne veliko težav, ki jih Lenart z zrelim in pozitivnim pogledom na življenje uspešno premaguje.

Pričakovana življenjska doba je običajno kratka, vendar se zaradi napredkov v znanosti in medicini lahko podaljša. Enkrat letno gre Lenart tudi v Izolo na dvotedenski rehabilitacijski program. Zelo mu pomaga družina, na katero je močno navezan. Obiskuje Zavod za usposabljanje invalidne mladine, zanimata ga računalništvo in glasba, kot pravi pa rad spravlja ljudi v smeh in dobro voljo. Več v prispevku.

Čeprav smo že krepko zakorakali v jesen, mnogi še niso pozabili na poletje, med njimi tudi udeleženci skavtskega tabora Fura 24. Za prvo izvedbo poletnega tabora za vejo izvidnikov in izvidnic so skavti izbrali Loško dolino. Taborjenja, na katerem so želeli povezati skavte iz širše regije, so se udeležili skavti iz Brezovice, Cerknice, Loške doline, Logatca in Vrhnike. Pogovarjali smo se s četovodjo in udeležencem tabora iz Logaških skavtov, Florijanom Tomazinom.

Združilo se je približno 250 skavtov, med katerimi so bili izvidniki in vodnice stari med 11 in 16 let. Odgovorna voditelja Fure sta bila Ema Avsec, iz stega Loška dolina 1, in Matija Stražišar, iz stega Cerknica 1. Na Notranjskem do zdaj ni bilo še takšnega tabora, če se bo Fura nadaljevala v prihodnje leto, pa še ne vedo. Tabor je potekal osem dni, od 4. do 12. avgusta, lokacija pa je bila izbrana z glasovanjem. Njihovi dnevi na taboru so bili pestri. Skavti so izpopolnjevali veščine preživetja v naravi. V luči načel skavtskega združenja so na taboru mlade vodili k odgovornosti, vztrajnosti, aktivnosti in samostojnosti. Tabor so zaključili s klici čet in geslom FURA 24 – A s’ upaš naprej?