Leto: 2024

  • JAVNA PREDSTAVITEV BO V ILIRSKI BISTRICI

    Kot smo poročali, je Ministrstvo za naravne vire in prostor objavilo pobudo v postopku priprave državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. Z investitorjem jo bosta javnosti predstavila v četrtek, 17. oktobra, ob 16.30 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Kot je povedal župan dr. Gregor Kovačič, so ministrstvi za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor, investitor in projektant občini načrte predstavili šele na sestanku na daljavo, ki je potekal minuli petek. Pred tem ji podrobnih načrtov niso hoteli izdati. 

    “Umeščanje vetrne elektrarne nad Ilirsko Bistrico ni skladno  z razvojnim konceptom občine,” je župan povedal sestankujočim in dodal, da bo občina svoje stališče podrobneje pojasnila na javni predstavitvi. Občane, občanke in zainteresirano javnost vabi, naj se je udeležijo in se aktivno vključijo v proces.

    Na javni predstavitvi bodo lahko podali svoje predloge in pripombe, do 30. oktobra pa jih lahko tudi pošljejo po elektronski pošti na naslov ministrstva gp.mnvp@gov.si Obrazec je Občina Ilirska Bistrica objavila tudi na svoji spletni strani

    Vetrnice bi stale na planoti, na od 600 do 1000 metrih nadmorske višine, vzhodno od Ilirske Bistrice do Koritnic, skratka na širšem območju Črnih njiv. Devet stolpov  bi v višino merilo od 100 do 175 m, elise bi imele premer med 115 in 180 m, stale bi na platojih, velikih 40-krat 80 metrov. Od naselij so predvidene lokacije oddaljene okoli 1,4 kilometra.

    Skladno z odlokom o občinskem prostorskem načrtu je na teh mestih dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, tudi vetrnih elektrarn, vendar samo do skupne moči 10 MW. Ker načrtovano vetrno polje to številko bistveno presega, je potrebna izvedba postopku državnega prostorskega načrtovanja. “To je splošen zapis v občinskem prostorskem načrtu, v novem, ki ga pripravljamo, bo gotovo drugače,” napoveduje župan Kovačič. Poslušaj prispevek. 

     

    Foto: Občina Ilirska Bistrica 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Vetrnice Ilirska Bistrica oredstavitev 2
  • ZNANI FINALISTI ZA SLOVENSKO NAGRADO NATURA 2000

    Znanih je 16 finalistov slovenske nagrade Natura 2000, ki jih je z ocenjevanjem prijav v septembru izbrala devetčlanska strokovna žirija. Zmagovalci bodo znani na turneji slovenske nagrade Natura 2000, ki bo potekala v drugi polovici oktobra in v novembru.

    Na slovensko nagrado Natura 2000, ki izpostavlja primere dobrih praks varstva narave z dolgoročnimi učinki, so se lahko prijavile organizacije, aktivnosti in projekti, ki so potekale ali se zaključile v zadnjih petih letih na območjih Nature 2000. Prejeli so 18 prijav, ki jih je pripravilo 12 prijaviteljev, ti pa so v sodelovanje vključili preko 130 organizacij. Prijavili so se lahko v šest različnih kategorij. V vsaki so razglasili  do tri finaliste.

    V kategoriji Družbeno-gospodarske koristi se za nagrado poteguje delovanje Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, ki  z varovanjem narave krepi kakovost bivanja domačinov, v kategoriji Ljubiteljska znanost pa konkurira popis ovir na reki Reki.

    Še nekaj finalistov s svojim delovanje sega v našo regijo. V kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 200 je to projekt Life Lynx, ki pred izumrtjem rešuje rise, tudi popis flore in favne ter funge  Bioblitz Slovenija, smo že gostili, ta je med konkurenti med slovenskimi inovativnimi dosežki v znanosti za Naturo 2000. V isti kategoriji kot pivški projekt najdemo tudi oznako Medvedu prijazno, projektni partner pa je tudi Center Dina iz Pivke.

    Aktivnosti prijaviteljev in njihovih partnerjev so potekale tako v visokogorskem svetu kot na ravnicah, na travnikih in kmetijskih površinah, v gozdovih, ob in v vodah. Izjemno pester je s tem tudi seznam vrst in habitatnih tipov (življenjskih okolij), k varstvu katerih so prijavitelji na slovensko nagrado Natura 2000 prispevali. Raznolike so tudi aktivnosti varstva narave.

     

  • UNIKATNA JE ZARADI VKLJUČEVANJA VIOLINE V JAZZ

    Program Jazz hrama se vrača v hotel Kras po krajšem koncertnem zatišju. Na prvem koncertu v jesenski sezoni bo ta petek ob 20.30 nastopila slovenska zasedba Artbeaters, ki jo kurator jazzovskega programa Bojan Volk opisuje kot unikatno, zaradi zvoka violine Petra Ugrina, ki se v jazzovskih zasedbah pojavlja izjemno redko.
    O veličini skupine priča podatek, da je letos nastopila na ljubljanskem jazzovskem festivalu. Skupina Artbeaters v slovenski glasbeni krajini deluje že trinajst let. V Postojni se bodo predstavili z novim avtorskim albumom De Call. Jazz hram je glasbenike sicer gostil že leta 2012. Do konca letošnjega leta sta v hotelu Kras napovedana še dva jazzovska koncerta.

    Avtor:Jaka Zalar
  • POSLOVIL SE JE GORAZD ČUK

    Davi nas je pretresla vest, da nas je nepričakovano zapustil podjetnik, humanitarec in soustanovitelj Radia 94 Gorazd Čuk. Radijska ekipa njegovi družini in bližnjim izreka iskreno sožalje.

    Postojnčan Gorazd Čuk je bil uveljavljen gospodarstvenik, solastnik nekdanje tiskarne Čukgraf, lastnik postojnske galerije Pigmalion. Tudi kot upokojenec ni počival, saj je na svojem ekološkem posestvu v Srbiji prideloval sivko, vrtnice, orehe, slive in trto. Njegova destilarna je pobirala velike mednarodne nagrade. Gorazd Čuk je bil predan umetnosti, na svojem posestvu je gostil umetniške kolonije. Konec minulega meseca smo ga gostili v oddaji Nedeljski klepet.

     

  • DA BO ŽIVALIM LAŽJE, ZAPUŠČENIH PA VSE MANJ

    Jutri bomo obeležili svetovni dan živali. Opominja nas, da nismo edina živa bitja na Zemlji, smo pa edina, odgovorna za zelo hitro izumiranje živalskih vrst. Svetovni dan živali pa naslavlja tudi lastnike hišnih ljubljenčkov in rejnih živali. Ne smejo pozabiti, da so živali čuteča bitja, za katera smo dolžni skrbeti tako, da ne trpijo, da jih ni strah, da jim ne povzročamo bolečin.

    Turistično društvo Pivka svetovni dan živali vsako leto obeleži z zbiralno akcijo za zapuščene živali. Letošnja bo potekala cel petek med 9. in 18. uro pred Sparom v Pivki. Mačjo hrano bo podarilo Društvu za zaščito živali Postojna, ki skrbi za prostoživeče muce, odeje, brisače, blazine, igrače in ostalo hrano za živali pa bo dalo Obalnemu društvu proti mučenju živali. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin