V Kulturnem domu Cerknica so v sredo zvečer najboljšim in najbolj vztrajnim udeležencem minile sezone Notranjskega tekaškega pokala podelili priznanja. Tako so slovesno zaključili 17. sezono pokala. Koordinator Izak Hribar Meden jo je označil za solidno. Našteli so 1500 tekačev, na dveh tekih jih je teklo več kot 300. Notranjski tekaški pokal sta osvojila Tadej Osvald in Barbara Glažar.

Kar 19 tekačev se je udeležilo vseh tekov. Posebna priznanja so prejeli tekači iz različnih starostnik kategorij, od otrok do veteranov: Kaja Škrbec, Zala Baraga, Marisa Leban, Anže Hribar, Gil Cvetko, Mark Kandare, Jure Hribar, Nik Škrbec, Matej Bavec, Miha Knavs, Tilen Praper, Tine Ferfila, Stojan Rodica, Stanko Turk, Barbara Glažar, Bojana Klančar in Stane Ferfila.

Izbrali so tudi najboljšo osnovno šolo v Notranjskem tekaškem pokalu. Tako po številu osvojenih točk glede na število učencev šole kot po številu učencev v pokalu glede na velikost šole je nagrado prejela Osnova šola Toneta Šraja Aljoše iz Nove vasi. Prisluhni. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Vokalna skupina Slavna bo z jutrišnjim slavnostnim koncertom v dvorani Glasbene šole Postojna obeležila svojo 20-letnico. Nastanek skupine ima korenine pri Moškem pevskem zboru Slavina, ki sicer sega v leto 1993. Ko je ta torej prenehal delovati, je jeseni leta 2004 nastala Vokalna skupina Slavna s pevci iz vasi in njene okolice ter Košanske doline.
Skupino zadnja leta vodi zborovodja Miran Žitko. Sestavu svežino ohranjajo novi člani, v zadnjih letih so se jim pridružili trije. Na koncertu, ki se bo pričel ob 20. uri, bodo predstavili tudi svojo zgoščenko. Naša gosta sta bila Miran Žitko in predsednik kulturnega društva Matevž Lapajne. Prisluhnite.

Fotografija: Arhiv Vokalne skupine Slavna

V sklopu Dnevov slovenskega turizma so minuli torek podelili najvišja priznanja v slovenskem turizmu. Predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj je prejel priznanje za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma.

Kot je ob tem sporočila Slovenska turistična organizacija, je Marjan Batagelj, ki je predsednik upravnega odbora družbe Postojnske jame od leta 2010 v zadnjem desetletju pomembno vplival na razvoj slovenskega turizma. Pod njegovim vodstvom je Postojnska jama zrasla v mednarodno prepoznavno destinacijo, ponaša pa se tudi z zelo urejeno, moderno podobo: med drugim so popolnoma obnovljeni Hotel Jama skupaj z razstavnim paviljonom Expo, vhodna ploščad v jamo ter promenada nad parkom z reko Pivko. Je tudi podpredsednik Turistično-gostinske zbornice Slovenije, ki zastopa interese industrije, in tudi v medijih brez dlake na jeziku opozarja na ključne izzive sektorja. Poleg razvoja Postojnske jame vlaga tudi v projekte, kot sta smučišče Cerkno, kjer začenjajo prenovo hotelsko-termalnega dela, in edinstvena Vila Planinka na Jezerskem, s čimer bogati turistično ponudbo po vsej Sloveniji. Vedno je na preži za novimi investicijami. S svojim strateškim pristopom, vztrajnostjo in usmerjenostjo v trajnostno rast je postal eden ključnih oblikovalcev slovenskega turizma in gospodarstva. Kaj je nagrajenec povedal o stanovski nagradi, izzivih v panogi, kamor sodi tudi generacija Z in razvojnih potencialih? Prisluhni izjavi. 

Foto: STO 

Slovensko nagrado Natura 2000 je v kategoriji ljubiteljska znanost za Naturo 2000 prejel Inštitut Revivo za prijavo Popis ovir na reki Reki. Več kot 20 udeležencev si je ob podelitvi v sredo zvečer v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici ogledalo tudi kratek film ter predstavitev projekta. Zbrane je pozdravil župan dr. Gregor Kovačič.

Reka Reka je ena znamenitejših slovenskih rek, saj je izoblikovala svetovno znane Škocjanske jame. V preteklosti je gnala mline in žage in zato so na njej vzpostavili ovire, ki pa danes ne služijo več svojemu namenu. Inštitut Revivo, zavod za ihtiološke in ekološke raziskave, je organiziral akcijo ljubiteljske znanosti na reki Reki. Želel je dobiti podatke o ovirah, s tem pa je prispeval tudi  k večjemu poznavanju tega področja. Projekt je potekal na območju Nature 2000 Reka. S skupno 100 udeleženci so izvedli 13 dogodkov ter uspeli popisati 669 preprek na vodotokih, kar predstavlja 35  % porečja reke Reke.

Člani strokovne žirije so v ocenah prijave Popis ovir na reki Reki med drugim izpostavili, da so organizatorji projekta z vključevanjem prostovoljcev organizirali prvi tovrstni popis rečnih ovir v Sloveniji ter dosegli zastavljene cilje. Posebej so izpostavili širok začetni pristop v živo z dogodki v lokalnem okolju. Izkušnje o organiziranju akcije ljubiteljske znanosti so v prijavi celovito in dobro povzete. Aktivnosti pa so z lokalnimi in vsebinskimi priladogitvami prenosljive tudi na druga področja dela.  

Damjan Habe, Eva Horvat in Maja Cipot 

Akademska kiparka Milena Braniselj v domači Cerknici pomembno oblikuje javni prostor. Je avtorica več kipov in spominskih obeležij. V zadnjih letih je njeno likovno snovanje usmerjeno v Tabor, središče Cerknice. Pred njegovo rojstno hišo stoji njen doprsni kip glasbenika Frana Gerbiča, pred knjižnico pa je naredila poprsja Jožeta Udoviča in Franca Antona Steinberga.

Znanstveniku in pesniku se pridružuje psihiater. Jutri ob 13. uri bodo pred knjižnico odkrili kip še enega znamenitega Cerkničana, dr. Alfreda Šerka  Umetnica mora tenkočutno najprej samo odkriti  svoje upodobljence. Alfreda Šerka je videla kot zagonetno osebnost. Veseli jo, da z občino, ki je naklonjena umetnosti in z direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar skupaj odkrivajo tiste prednike, ki so v Cerknici pustili veliko sled. Poslušaj. 

Milena Braniselj med modeliranjem Jožeta Udoviča, prvega velikega Notranjca, ki je dobil mesto na Taboru. 

Foto: Ljubo Vukelič