Vas Selšček na Menišiji v Občini Cerknica iz anonimnosti ni izstopila samo kot rojstni kraj slikarja Maksima Gasparija, ampak kot kraj, ki morda tudi zaradi slikarja etnografske motivike, izročilo ohranja tudi sama.

Krajani so zelo povezani in vedno poskrbijo za pestro celoletno dogajanje, ki ga letos prvič zaključujejo s Prazničnim Selščkom. Začeli bodo danes in zaključili v prvih dneh novega leta,  je povedal član Turističnega društva Menišija in predsednik vaške skupnosti Martin Košir. Nekateri dogodki so bolj namenjeni vaščanom, spet drugi širši javnosti. Poslušaj, 

Primorske knjižnice so Teden splošnih knjižnic izkoristile tudi za zaključne prireditve bralne akcije Primorci beremo, ki poteka že 18 let. V desetih primorskih knjižnicah je 1120 sodelujočih bralcev letos prebralo kar 8338 knjig, 500 več kot prejšnje leto. Postojnska knjižnica se je akciji pridružila šele leta 2020.
Letos je sodelovalo 61 bralcev, akcijo pa jih je uspešno zaključilo 44, slednji so dobili tudi priznanja. Pivka je resda manjša občina, a tamkajšnji bralci so zaenkrat bolj zagreti za udeležbo v bralni akciji. Naj vas spomnimo še, da vam potujoča enota postojnske knjižnice, bibliobus vse do 4. decembra omogoča brezplačen vpis v knjižnico.

Izteka se mesec november, ki je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja moških. Že od leta 2016 deluje Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan, ki je znano po svojih vsakoletnih prepoznavnih, tudi provokativnih kampanjah. S svojimi aktivnostmi nudijo pomoč obolelim in njihovim svojcem.
Letošnja kampanja društva se osredotoča na rak prostate, naslovili so jo Ostani v tekmi. Podatki kažejo, da v Sloveniji za rakom prostate letno zboli okoli 1.600 moških, četrtina jih umre. Po 30. letu zboli manj kot 5 odstotkov moških, po 79. letu pa kar 60 odstotkov. V naslednjem letu se pripravlja pilotna raziskava, ki bo podlaga za nacionalni presejalni program Peter.

Minuli teden smo obeleževali Teden splošnih knjižnic. Še posebej slovesno je bilo v Ilirski Bistrici, saj so v tamkajšnji Knjižnici Makse Samsa obeležili 60 let knjižnice, 120 let rojstva pesnice Makse Samsa in 160 let čitalnice v mestu. Knjižnica je ob tej priložnosti predstavila izjemno donacijo, za katero upa, da bo še bolj osvetlila življenje samosvoje gospe v črnem iz Dolnjega Zemona.

Pesničina nečakinja Marija Majda Ujčič je knjižnici podarila kovček, v katerega je pesnica, ki je umrla leta 1971, shranjevala dokumente, račune, pisma, fotografije. Večina vsebine še čaka na strokoven pregled, a pokazalo se je že, da lahko knjižnica, ki nosi pesničino ime, razkrije še veliko neznanega o Maksi Samsa, Srečku Kosovelu, pa tudi Francetu Bevku. Dokazuje, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)  hrani  pesničino korespondenco s Srečkom Kosovelom, njegovo družino in Francetom Bevkom. Direktorica knjižnice Damijana Hrabar je dejala, da bodo poskušali dobiti kopije, želi si tudi, da bi stroka proučila in ovrednotila delo Makse Samsa in ji dala v slovenski literaturi mesto, ki ji pripada. Poslušaj. 

 Foto: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 

Unec in Rakek se vsakodnevno utapljata v pločevini, stanje je iz leta v leto hujše. Zlasti je moteč tovorni promet. Blizu kraja sta kar dve industrijski coni. Vanju roba prihaja in odhaja, poleg tega pa imajo tovornjake tam parkirana najmanj tri prevozniška podjetja. Sredi novembra je na pobudo Krajevne skupnosti Rakek potekala seja odbora krajevne skupnosti. Na njej so občinskim službam predstavili predlog za obvoznico.

Ta je drugačen kot tisti, o katerem je beseda tekla zadnjih nekaj let. Namesto, da bi šla pod Rakekom skozi Dele do Podskrajnika, se ta različica umika še globlje pod kraj, saj ne želijo uničiti kmetijskih zemljišč, je povedal predsednik krajevne skupnosti Franc Šivec. Odbor Krajevne skupnosti Rakek se je na sestanku dogovoril, da bo občina osnutek, ki ga je pripravila krajevna skupnost, predstavila državnim službam. Občina obljublja, da bo to storila, a župan Marko Rupar je skeptičen, da bi  s tem predlogom lahko prepričali Dars in Direkcijo za infrastrukturo. Različica je namreč dražja in pomaknjena proti zavarovanemu Rakovemu Škocjanu. Prostorski načrti za Rakek trenutno ne vsebujejo ne ene ne druge trase. Ena je, kot smo slišali še žisto sveža, obvoznico skozi Dele pa so Rakovčani pred leti zaradi varovanja kmetijskih zemljišč že zavrnili. Poslušaj. 

Krajani ne želijo, da obvoznica uniči kmetijske površine pod Rakekom.