Zaradi povečane količine padavin je včeraj popoldan, po 17. uri, v Križni jami ostalo ujetih pet ljudi. »Jamarski potapljači so prišli do njih. So živi in nepoškodovani, seveda pa nimajo znanja, da bi se vrnili, saj je jama še zalita,« je povedal poveljnik Regijskega štaba civilne zaščite Sandi Curk. Zdaj do ujetih delajo oskrbovalno pot pod vodo.

Gre za dva vodiča in 3-člansko slovensko družino, ki je odšla na ogled jame. Ujeti so 2.400 m od vhoda v jamo. Nameščeni so v bivaku in so v dobrem ter stabilnem stanju, tudi hrano imajo. Jamarski potapljači in civilna zaščita pripravljajo transportno pot, da jih bodo lahko oskrbovali. Ker voda še narašča, ni jasno, kdaj se bodo lahko vrnili na površje.

Kot poroča Uprava za zaščito in reševanje, posredujejo jamarski reševalci Jamarskih reševalnih služb Postojna, Ljubljana in Novo mesto z jamarskimi potapljači in gasilci PGD Cerknica, ki razsvetljujejo kraj dogodka in nudijo logistično pomoč jamarskim reševalcem. Reševanje in oskrba sta v teku. Obveščene so vse pristojne službe.

Križna jama je vodna jama, zato je njen obisk najlepši prav v tem času. V svetovnem merilu je znana zaradi podzemnih jezer. Jezer, čez katere se da v Križni jami prepeljati s čolnom, je 22, če prištejemo še manjša jezerca iz Blatnega rova, pa jih je skupaj kar 45!  V Križni jami je eno izmed največjih nahajališč okostij jamskega medveda v tem delu Evrope. Enourni ogled do prvega jezera nima omejitve obiskovalcev. Na daljše oglede vodnega dela jame pa Društvo ljubiteljev Križne jame sprejme le omejeno število ljudi v letu, saj želi jamo ohraniti čim bolj nedotaknjeno, zato tudi noben njen del ni elektrificiran.  

Priznanje On 2023 je po izboru poslušalcev Radia 94 osvojil Robi Jenko. Vodja Kolesarske sekcije pri Košarkarskem klubu Plama-Pur iz Ilirske Bistrice je v Kolesarskem klubu Meblojogi Pro-concrete kot športni direktor od leta 2018 zadolžen za razvoj mladih kolesarjev,  v domači Ilirski Bistrici pa kot sodelavec tamkajšnjega TIC-a razvija nove kolesarske produkte. Slavnostni govornik na podelitvi priznanj v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami je bil predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.

Nagrajenec Robi Jenko je prepričan, da je kolesarstvo več kot šport, saj človeka dela boljšega, ga nauči discipline in premagovanja težav ter ga, kot zunanji šport, vključuje v naravo. Ker je velik lokalpatriot, ne želi promovirati le športa, ampak tudi lepote Občine Ilirska Bistrica. Ta tudi zaradi njegovih prizadevanj postaja privlačna kolesarska destinacija.

Leta 2020 je Kolesarska sekcija KK Plama-Pur prvič organizirala odmeven Kolesarski vikend v Ilirski Bistrici, ki je po treh letih prerasel v športni dogodek, prepoznan doma in v tujini. Na Turistično-informacijskem centru v Ilirski Bistrici Jenko razvija nove kolesarske produkte. Čeprav sam najraje zavije v prostrane snežniške gozdove, meni, da je njegova domača občina perspektivna tudi za razvoj cestnega kolesarstva. To se je pokazalo poleti, ko je Kolesarska dirka po Sloveniji prvič obiskala tudi Ilirsko Bistrico. Robi Jenko se je takrat še posebej angažiral pri sprejemu kolesarjev in pripravi letečega cilja. 

Ko je povedal za Radio 94, je pred njim še en velik izziv. Želi, da kolesarjenje, naj bo posamično ali organizirano, ljubiteljsko ali profesionalno, spodbudi raznolike turistične ponudnike iz celotne regije  k medsebojnemu sodelovanju.

Na slovesnosti je Gospodarska zbornica Slovenije priznanje podelila družbi Kolektor ATP, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa podjetju TALG.

Kolektor ATP iz Postojne razvija standardne procese in tehnologije za proizvodnjo zahtevnih brizganih in hibridnih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Leta 2021 je družba realizirala 26 milijonov evrov prodaje, lani kar 45. Ker je v zadnjih šestih letih za investicije namenila dobrih 21 milijonov evrov, tudi v prihodnjih letih pričakuje rast prihodkov. Letos načrtuje prodajo v višini 50 milijonov. Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 49 tisoč evrov,  letos bo 55 tisočakov. V  zadnjih dveh letih so zaposlili več kot 130 novih sodelavcev, večino z višjo izobrazbo.

Podjetje TALG s Petkovca pri Logatcu je majhno družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo in 10 zaposlenimi. Ponuja razrez in sušenje lesa, prodaja  masivni konstrukcijski certificiran les; štiristransko obdelan les – opaž, ladijski pod, brune; ploskovno in križno lepljen les ter ponuja CNC razrez lesa in 3D izrise  konstrukcij. Izdeluje pa tudi samostojne velike lesene hiše, brunarice, garaže in nadstreške. Letni prihodki podjetja se približujejo realizaciji enega milijona evrov.  

Radio 94 je priznanja prvič podelil leta 1995, le leto po ustanovitvi radijske postaje, zato je tokratna slovesnost minila tudi v znamenju praznovanja jubileja. Regionalna radijska programska mreža s sedmimi frekvencami pokriva predvsem območje primorsko – notranjskih občin (Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina, Bloke) in Logatca, precejšen del Ljubljanske kotline, z digitalno radijsko frekvenco DAB pa celoten zahodni del države. Radio 94 je od leta 2018 lokalna radijska postaja posebnega pomena. Osrednje praznovanje 30-letnice bo pripravil sredi junija.

S prostim vstopom in brezplačnimi aktivnostmi, ki se bodo vrstile cel dan, bo slovenski kulturni praznik obeležil Notranjski muzej Postojna. Dogajanje bo v veliki meri krojila  aktualna začasna razstava Rock Postojna, je povedala vodja muzeja Tina Poljšak. 

Pregledna razstava o razvoju rock scene je novost tako v Notranjskem muzeju kot v širšem prostoru. Prav tolikšno težo kot fotografije in plakati od 60ih let prejšnjega stoletja naprej, imajo tudi osebne zgodbe ljudi, ki so na različne načine pisali zgodovino rock glasbe. Tine Kaluža jih je obiskal kar sto in razstavo pripravljal eno leto. Na slovenski kulturni praznik bo obiskovalce po razstavi popeljal kar dvakrat. Prvič v druži Igorja Marentiča, ki bo vlogo župana zamenjal za vlogo člana več rock skupin. Seveda v muzeju ne bodo pozabili na delavnice za otroke. Poslušaj. 

Kitare Draga Dellabernardine, Ekija Alilovskega in Jureta Škodiča. 

Tik pred zaključkom leta 2023 smo v studio povabili novo vodjo postojnske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Anja Kocman je zamenjala Silvo Bajc in zaključila svoje prvo leto na čelu postojnske izpostave.
Anja Kocman pravi, da je nekdanja vodja pustila stvari dobro utirjene, še vedno pa ji je v oporo. Kocmanova je v svojem prvem letu podrobno spoznala raznolike dogodke, ki jih čez leto pripravlja postojnski JSKD. Več pa v pogovoru.

Dvojec Simon Hudolin – Salči in Mateja Rojc, združena pod imenom Small but dangers jutri zvečer v Hiši kulture v Pivki odpirata razstavo Paberkovanje. Je nadaljevanje razstave Odlomki, okruški in ostanki iz leta 2022, ki sta jo predstavila v Centru in galeriji P74. Če je ta predstavljala ustvarjena dela v dialogu z galerijskim prostorom, so tokrat v ospredju cikla najdeni predmeti.
Pa vendar prepletata dva produkcijska načina. Razstavila sta nova ustvarjena dela in najdene predmete, ki jih obravnavata enakovredno kot ustvarjena dela. V vsaki novosti se skriva tudi nadaljevanje starega. V razstavišču ustvarita plodno okolje za človeka, ki razstavo obišče. Odpirata prostor za nove misli in ideje. Paberkovanje bo na ogled do 26. januarja.