V Sloveniji imamo trenutno registriranih 15095 jam, jamarji pa ves čas odkrivajo nove. Med njimi so tudi vodne jame. Ker smo v zadnjem obdobju kar nekajkrat slišali, da je Križna jama vodna jama, smo se odločili, da jih podrobneje spoznamo. Obrnili smo se na jamarja in sodelavca Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Mitjo Prelovška.

“Ker se voda pretaka skozi jamo, gre za tip jame, ki še vedno nastaja,” nam je pojasnil in dodal: “samega nastanja jame ne moremo ločiti od pretakanja vode.” V nekaterih je skozi prisoten vodni tok, v drugih, denimo izvirnih ali ponornih, je občasen, poznamo pa tudi jame, v katerih po suhem delu naletimo na vodni tok. Če je voda na dnu brezna, govorimo o vodokaznem breznu, ki kaže gladino podtalnice, nam je povedal znanstvenik. Najbolj znane turistične vodne jame v Sloveniji so Postojnska, čeprav se turistično uporablja njen suhi del, Škocjanske jame, Planinska in Križna jama. Vodne tokove v jamah krasoslovci dobro poznajo. Merilniki v njih vodostaj merijo na vsakih 10 minut, zato vedo, kako hitro voda lahko narašča in upada. Dobro poznajo tudi vodne tokove. Tako je preveč poenostavljeni reči, da v Križno jamo voda prihaja z Blok. V večini gre za preniklo vodo, torej vodo, ki pade na kraško površje. Ali višje zimske temperature vplivajo na vodni režim? Zakaj je voda v kraških jamah onesnažena, čeprav je čistilnih naprav vse več? Poslušaj. 

Foto: KPPJ, DLKJ in Radio 94 

Andrej Žigon je bil človek številnih talentov. Bil je odličen fotograf z izjemnim občutkom za človeške portrete, pesnik, vsestranski umetnik in vagabund, ki so ga imeli ljudje nadvse radi. Dokumentarni film z naslovom Andrej Žigon Aleluja je o njem je posnel Primož Godina.

Andrej Žigon je bil Primoževemu snemanju naklonjen, celo sam ga je k temu povabil. Minuli teden so v Narodnem domu v Logatcu točno 20 let po premieri vnovič predstavili omenjeni dokumentarec. Primož Godina na pobudo Knjižnice Logatec načrtuje še predstavitev surovih posnetkov s snemanja. Poslušaj.  

Razstavo kleksografij domačinke Amadee Ris tehniki si lahko v postojnski knjižnici ogledate do 2. februarja. Avtorica je leta 2022 na slikarskem Extemporu Bled prejela nagrado Obetavni mladi avtor do 27 let. Do petega februarja pa bodo na oknih knjižnice razstavljena likovna Danila Tomažiča.
Nova razstava v pivško enoto knjižnice prihaja po 16. januarju. Gre za likovna dela, ki so nastala na lanski prvi likovni koloniji Suhorje in Suhorca. Vsak teden so otroci vabljeni na pravljične urice v Postojni in Pivki.

Sopranistka Anemarija Štefančič iz Pudoba v Loški dolini je svojo glasbeno pot je začela kot klarinetistka na cerkniški glasbeni šoli, nato pa se je na koprski umetniški gimnaziji izpopolnjevala na smeri solo petje. Na Dunaju je z odliko diplomirala in kasneje še magistrirala.
Januar je za glasbenike običajno miren mesec, letos je drugače, nam je povedala sopranistka. V sredo zvečer je nastopila na božičnem koncertu Župnije Ljubljana-Dravlje. Nocoj bo zapela na koncertu v kazinski dvorani SNG Opere in Balet Maribor. Skozi program se bo razpletla zgodba življenja operne dive Marie Callas, ki je Anemarijina velika vzornica.

Kar od 20 do 30 odstotkov kraških jam, ki so naravne vrednote državne pomena, je onesnaženih. Lansko leto sta odločne korake k izboljšanju stanja naredila Občina Pivka in Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Zavedata se, da je kraško površje izjemno občutljivo, samočistilna sposobnost podzemnih voda pa majhna. Tako je lani steklo najobsežnejše čiščenje jame v Sloveniji, jame Ravnica, ter odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame.

 Minulo sredo so v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi predstavili rezultate popisa onesnaženosti jam na tem območju, ki ga je izvedel Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju z Jamarskim društvom Rakek in Društvom za raziskovanje jam Ljubljana. Na območju občine Pivka je 188 jam, v krajinskem parku 142 jam, od teh so jih popisali 40 in za 30 jam ugotovili, da so onesnažene. Po oceni strokovnjakov je v teh onesnaženih jamah kar 157 kubičnih metrov odpadkov.

Dr. Mitja Prelovšek iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je poudaril, da so med popisom očistili pet jam, spotoma pa še tri manj onesnažene. To pomeni, da so skupaj očistili 27 odstotkov vseh popisanih jam. Izvedena akcija je plod dobrega sodelovanja krajinskega parka z Inštitutom za raziskovanje krasa in jamarji, so zapisali v sporočilu za javnost,

Matej Zalokar iz Jamskega društva Rakek in Matic di Batista iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana sta na predstaviti v Ekomuzeju predstavila način čiščenja jam. Prisluhnil jima je tudi  župan Robert Smrdelj, in poudaril, da  so nadaljnja  prizadevanja za ohranjanje čistosti in ekološkega ravnotežja na tem občutljivem območju zelo pomembna. 

Vir: pivka.si 

Foto: Matej Zalokar, JD Rakek