V Centru Dina v Pivki so zasnovali inovativne prilagoditve za slepe in slabovidne. Pri tem so sodelovali s študentkami magistrskega programa Inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Njihova mentorica dr. Mateja Maljevac je povedala, da študentje med magistrskim študijem že več let uresničujejo idejo o inkluziji oseb s posebnimi potrebami v družbi in tako pridobivajo dragocene izkušnje kot popotnico za vstop na trg delovne sile.

Pobudo za sodelovanje je dala pedagoška vodja programov Helena Šneberger Mandelj. Povedala je, da je osnovni pripomoček tipni zemljevid Centra Dina. Izdelali so tudi taktilni zemljevid Slovenije, ki podaja informacije o območjih, kjer so prisotne velike zveri v Sloveniji.  V oblike za slepe in slabovidne so prenesli več postaj v samem centru, pripravili razlage v brajevi pisavi … V veliko pomoč jim je bilo sodelovanje z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. Helena Šneberger Mandelj je povedala, da bodo prilagoditve še širili oziroma nadgrajevali. Poslušaj prispevek. 

 TaktilniTaktilni tloris Centra Dina Pivka.

Foto: Helena Šneberger Mandelj, Center Dina Pivka

Policisti Policijske postaje Ilirska Bistrica so 22. februarja na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Kopru pri 41-letniku iz okolice Ilirske Bistrice izvedli osebno in hišno preiskavo, saj so preiskovali kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog.

Zasegli so 83 tablet ekstazija, dve manjši PVC vrečki hašiša, okoli 100 gramov posušene konoplje in PVC vrečko z manjšo količino amfetaminov.  Zoper osumljenca bodo policisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 186. členu KZ-1 Republike Slovenije), podali kazensko ovadbo.

Foto: PU Koper 

Z osmim februarjem se je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica začela nova sezona bralne akcije za mlade in odrasle, ki so jo naslovili Bralni požiralniki. Lani je sodelovalo več kot 80 bralk in bralcev, ki morajo tudi tokrat za dokončanje izziva do 3. decembra, Prešernovega rojstnega dne, prebrati vsaj pet knjig z bralnega seznama.
Na njem je kar 100 različnih naslovov, poleg teh so vključena še dela avtorjev in avtoric s katerimi knjižnica sodeluje. Bralci lahko na bralni kartonček zapišejo misel, citat ali mnenje o knjigi, ki bi jo izmed petih prebranih še posebej priporočili ostalim bralkam in bralcem.

Morda zanjo še niste slišali, a je ena najpogostejših bakterijsko povzročenih črevesnih nalezljivih bolezni pri ljudeh po vsem svetu. To je kampilobakterioza, ki jo povzroča rod bakterij Campylobacter. Najpogostejši simptom bolezni je driska. Dovzetni so ljudje v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa zbolevajo majhni otroci, stari od enega do pet let. Okužba z bakterijo kampilobakter lahko pri človeku sicer poteka povsem brez kliničnih znakov in simptomov.
Lani je Nacionalni inštitut za javno zdravje prejel 1093 prijav kampilobakterioze, najvišja stopnja obolevnosti je bila v Pomurju ter pri otrocih do prvega leta starosti. O kampilobakteriozi smo se pogovarjali s prof. dr. Sonjo Smole Možina, ki je vodja Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Da do okužbe ne bi prišlo, svetuje zadostno toplotno obdelavo perutninskega mesa, osebno higieno in pozornost na preprečevanje navzkrižne kontaminacije.

Fotografija: De Wood; digitalno barvanje Chris Pooley

Dušan Škodič je ljubiteljem planinske literature dobro znan, pri Planinski založbi so izšla že štiri njegova dela. Lani izdano knjigo ob 130-letnici Planinske zveze Slovenije z naslovom Triglav je naš bo predstavil danes, 28. februarja ob 18. uri v čitalnici postojnske knjižnice. Povod za njen nastanek je bilo nepričakovano odkritje arhiva v Innsbrucku leta 2021, ki je zapolnil vrzeli v času in na novo osvetlil zgodovino našega planinstva in alpinizma.
Avtor v knjigi popiše začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Opisuje obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DÖAV), ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v povezavi s Slovenskim planinskim društvom (SPD). V ozadju so bila nacionalna trenja in zakulisne špekulacije.