Pavlovčeva galerija od začetka leta deluje z novim konceptom, razstavni program oblikuje umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Zamislila si je heterogen program, a vendar z rdečo nitjo, ki povezuje vse razstave v tem letu. V galeriji v ilirskobistriškem Domu na Vidmu trenutno razstavlja akademska slikarka Meta Šolar.
Tako kuratorka kot avtorji razstav so zadovoljni in dobrodošli v lokalnem okolju. Vse je presenetil pozitiven odziv krajanov. Dobro so obiskana tudi vodenja po razstavah, ki so se po mnenju Anamarije Stibilj Šajn izkazala kot primeren način, da se vzpostavi bolj intimen odnos do razstavljenih del. 16. novembra pa bo na sporedu še naslednja likovna delavnica, ki spremlja vsako razstavo.

V Slovenskem etnografskem muzeju so pripravili novo razstavo, ki osvetljuje delo slikarja Maksima Gasparija. Na ogled je preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je črpal iz etnografske dediščine.
Avtorica razstave dr. Bojane Rogelj Škafar pravi, da je želela prikazati, kako je sestavine načina življenja vključeval v svojo slikarsko motiviko. Slikar iz Selščka nad Cerknico je vzpostavil značilno identitetno likovno govorico, ki so jo ljudje sprejeli. V slovenskih domovih so bili različni Gasparijevi izdelki za vsakdanjo rabo. Razstava je na ogled vse do 31. oktobra 2025.

Foto: Blaž Verbič

Umrla je Ana Marija Cetin Lapajne, v širši javnosti znana kot politična in kulturna delavka, publicistka in pesnica. Pomembno je prispevala k področjema filma in knjige, delovno pot pa je sklenila kot direktorica Pionirskega doma – centra za kulturo mladih.

Ana Marija Cetin Lapajne se je rodila leta 1935  v Dolnji Bitnji pod Premom. Od 60. let prejšnjega stoletja naprej je opravljala vrsto odgovornih del in funkcij v javnem življenju. Med drugim je vodila tudi Ljudsko univerzo v Ilirski Bistrici.  

Najbolj se je posvetila delovanju na kulturnem področju. Po njeni zaslugi sta film in knjiga dobila prednost v srednjeročnem načrtu družbenega razvoja Slovenije. Bila je predsednica strokovne žirije na filmskem festivalu v Celju leta 1978, članica žirij v Beogradu, obiskovala je tudi Filmski festival v Berlinu. Nato je prevzela vodenje Marksističnega centra v Ljubljani, preden je svojo delovno pot zaključila kot direktorica Pionirskega doma – centra za kulturo mladih, so sporočili iz družinskega kroga.

Izdala je pesniški zbirki Šepet in Žarek. V prvi je razkrila navezanost na rojstno vas, starše in domačo pokrajino.

KŠOPP, Klub študentov občin Postojna in Pivka si po koncu dobrodelnega oktobra mane roke. Znesek, ki ga je zbral na treh dogodkih – v kinu, na pohodu in koncertu – je presegel vsa pričakovanja. Študentje so zadovoljni  z organizacijo dogodkov in podporo, ki jo pri tem dobijo v lokalnem okolju.    

Vse prostovoljne prispevke, ki so jih zbrali, bodo podarili  Fundaciji Študentski tolar, katere osnovni namen je pomagati študentom v stiski. Ko so se v klubu odločili, da zbrani znesek zaokrožijo, so prišli do vsote 2 tisoč evrov. Poslušaj. 

Postojnski modelarji so tudi letos organizirali na domačem letališču pri Zagonu »šlep dan« oziroma aerozaprego. Udeležba pilotov modelarjev je bila zadovoljiva, kljub večkratnem spreminjanju termina prireditve zaradi neugodnih vremenskih napovedi. Ta način letenja zahteva od obeh pilotov veliko znanja v tehniki pilotiranja letalskega modela in medsebojno komuniciranje.

Kljub jugozahodnemu vetru se je sončno nedelja prevesila za modelarje v ugoden letalski dan z nekaj termike in ugodnimi pogoji za doseganje obetavnih poletov.

»Betalčki« so se ponovno izkazali kot dobri organizatorji tako s terensko kulinariko pod taktirko Bojana kot s samo organizacijo prireditve. Ob skorajšnjem zaključku letalske sezone se modelarji zahvaljujejo vsem donatorjem za pomoč in razumevanje, še posebej Občini Postojna, ki podpira njihovo dejavnost.

Andrej Bratož