Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je sporočila, da pridobila zanimivo knjižno redkost, ki obravnava Cerkniško jezero.  Gre za dve deli Edwarda Browna, obe sta prvi izdaji, vezani v eno knjigo. Izšli sta v drugi polovici 17. stoletja. Eden izmed potopisov obravnava tudi Cerkniško jezero. Ker Janez Vajkard Valvasor z Angleževim opisom ni bil zadovoljen, se je raziskovanja Cerkniškega jezera lotil še sam.

Gre za deli “Potovanje od Dunaja na Štajersko, Koroško, Kranjsko in Furlanijo: Od nenavadnega Cerkniškega jezera do živosrebrnih rudnikov v Idriji in do ostalih izjemnih krajev v Alpah” iz leta 1673 in štiri leta mlajše delo “An account of several travels through a great part of Germany: in four journeys.”

Kot je pojasnila cerkniška knjižnica, je bil Edward Brown, ki je živel med letoma 1644 in 1708, zdravnik in  član Kraljeve družbe. Preko slovenskega ozemlja potoval leta 1669. Na enem izmed potovanj se je z Dunaja odpravil v Celovec, čez prelaz Ljubelj,  v Ljubljano, Borovnico, Cerknico, kjer je obiskal tudi  slavno Cerkniško jezero. Po povratku je objavil prej omenjeni potopis A Brief Account of Some Travels … , ki je bil takrat edini dostopni angleški vir o slovenskih krajih za tuje popotnike. V natančnih opisih pozornost posveča opisovanju pokrajine in pojavov, predvsem Cerkniškemu jezeru, njegovim značilnostim, živalstvu in ribolovu. Knjigo so večkrat ponatisnili in prevedli v nemščino, francoščino, nizozemščino. Delo A Brief account …  Edwarda Browna je pomembno, ker je z opisom Cerkniškega jezera  vzpodbudilo Valvasorja, da je začel poglobljeno preučevati jezerski fenomen, saj z Angleževim opisom ni bil zadovoljen. 

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je domoznanski oddelek vzpostavila leta 1992. v njem zbira, obdeluje in hrani domoznansko gradivo z občin Cerknica, Loška dolina in Bloke. Hrani osebni knjižnici Jožeta Udoviča, Maričke Žnidaršič in slikovni arhiv Brestovega obzornika, je pa tudi pobudnica in sozaložnica prevodov in izdaj najpomembnejših znanstvenih del iz preteklosti, ki obravnavajo Notranjsko, zlasti Cerkniško jezero, če omenimo le nekaj dejavnosti oddelka.

Foto: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica 

Od torka dalje bo v Postojni potekal 40.  Mednarodni turnir za pokal Postojne. Gre za turnir, ki ga Kegljaški klub Proteus prireja že skoraj od ustanovitve kluba. 

Turnir se bo z razglasitvijo rezultatov zaključil 25. aprila. Kot nam je povedal vodja tekmovanja Zoran Ulaga, imajo prihodnji teden  termine proste med 16. in 21. uro. Na tekmovanje se je treba prijaviti, postojnski klub pa obljublja, da bo turnir, ob lepem jubileju, minil tudi v slovesnem vzdušju. Poslušaj.  

V Kulturnem domu Cerknica je včeraj popoldne potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin, ki ga je pripravila cerkniška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pred strokovno spremljevalko Ano Ruter sta se predstavili dve skupini Osnovne šole Notranjski odred Cerknica.
Mentorica skupine četrtošolcev in sedmošolca, ki se je včeraj predstavila kot prva je Urška Šparemblek. Avtorska predstava Zgodba o starih časih je nastala kot del interesne dejavnosti Ulično gledališče. Šolarji 5. in 6. razreda pa so na oder postaviti igro Ferija Lainščka z naslovom Bara, Bara. Mentorici te skupine sta Daša Joželj Kranjc in Erika Opeka, plesna mentorica otrok pa je bila Živa Kranjc, ki je bila v preteklosti tudi sama del dramske skupine. Sodelujoče smo zmotili ravno med generalko.

Sezona reševanja dvoživk ob Cerkniškem jezeru je bila letos zelo dolga. Začela se je že na pustni vikend , 9. februarja.  Selitev in akcija prostovoljcev, sta se ta teden zaključili. Kot je povedal biolog z Notranjskega regijskega parka Rudi Kraševec, so prostovoljci letos čez cesti pomagali 6450 ogroženim živalim.

Naslednji teden bodo pospravili zaščitne ograje, sledi analiza podatkov, ki so jih prostovoljci  beležili vsak večer. Poslušaj. 

Notranjski muzej Postojna v sodelovanju z Domom na Krasu v torek ob 16. uri pripravlja delavnico, na kateri bodo udeleženci izdelovali glinene replike prazgodovinske skledice Kaštelir, ki so jo izkopali v enem od primorskih kaštelirjev oziroma gradišč. Vsak udeleženec bo na triurni delavnici pod vodstvom delovne inštruktorice Julije Drgan in stanovalcev Doma na Krasu iz gline oblikoval dva izdelka, ki ju bodo na koncu odžgali v peči. Delavnica je brezplačna, je pa omejena na osem oseb. Zato muzej zanjo zbira prijave.
Stanovalci Doma na Krasu so se izdelave glinenih replik učili že pri projektu Kaštelir, v katerem so sodelovali kot izdelovalci spominka. Projekt »Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja«, z akronimom KAŠTELIR, je del Interregovega programa sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Rdeča nit so bili ostanki gradišč, te danes prezrte kulturne dediščine, ki izhaja iz prazgodovinskega obdobja. Glavni namen projekta pa je bilo aktivno ohranjanje dediščine gradišč.