V Kulturnem domu Cerknica je športna zveza včeraj razglasila dobitnike športnih priznanj za leto 2023. Športnik leta je postal član Balinarskega kluba Cerkniško jezero Urban Hiti, ki je v hitrostnem zbijanju  lani na svetovnem prvenstvu v Oranu osvojil 2. mesto, v hitrostnem zbijanju je postal tudi državni prvak, najboljši v Sloveniji je tudi v igri v krogu. Za športnico Občine Cerknica  leta 2023 pa so razglasili članico Kegljaškega kluba Brest Cerknica Alenko Jakša Mojškerc, ki je lani na državnem prvenstvu med članicami osvojila drugo mesto. Klub, za katerega tekmuje, pa je postal športni klub Občine Cerknica za leto 2023.

Iz  kegljaškega kluba prihaja moška ekipa leta 2023, gre za ekipo mlajših članov, v ženski konkurenci pa so prepričale mladinke iz Cerkniškega društva strelk in strelcev. Športna zveta je ob jubileju, prvem desetletju, s priznanjem nagradila Turistično društvo Cerkniško jezero, z nagrado za izredne dosežke pa uporabnike cerkniške enote Varstveno delovnega centra Postojna: Magdo Mlakar, Vesno Ličen, Klaro Šebenik, Karmen Lužar, Roka Modica, Slavka Kovača, Klemna Žagarja, Nejca Šebenika, Anžeta Urbasa, Anela Serdarevič, Viktorja Intiharja in Simona Kovača.  Poleg njih so nagrado za izredne dosežke dobili tudi biatlonci Manca Caserman, Nika Pelan, Ajda Špitalar in Vitan Ule iz Smučarskega kluba Cerknica, karateisti Tajra Opeka Rašić, Maruša Velušček in  Luka Ćumurović, kegljačica Tajda Bajt, Nuša Ožbolt in Jure Grl iz Plesnega kluba Evora, član in članice Mažoretnega in twirling kluba Mace Tim Udovič, Urša Horvat, Jerneja Bavec in Tinkara Kranjec  ter  lokostrelka Beti Zalar, ki tekmuje v okviru Telesno kulturnega društva Sovica. Za športnega delavca leta 2023 so razglasili Franca Žnidaršiča, ki je leta 2006 prevzel v roke vajeti Smučarskega kluba Cerknica  in od takrat, smo slišali na podelitvi, so zimski športi v Cerkniški občini postali bolj prepoznavni in razširjeni med generacijami. Nadarjeni mladi športniki pa so : Julija Ule, Jaka Predanič, Noa Bavdek, Manca Bajt, Eva Ivančič. Katja Rebec, Amadej Arh, Uroš Bečaj, Peter Bečaj, Lina Vitić, Tim Predalič, Eneja Podržaj Jagodic, Lučka Štefančič, Gaja Mivec, Nuša Nared, Nina Galamič, Teo Ileršič in Urban Gostiša. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Strokovna sodelavka za pripravo kulturnih dogodkov v postojnski knjižnici Mateja Premrl danes ob 18. uri vabi k obisku zadnjega v nizu predavanj o spopadanju z demenco. Specialistka psihiatrije in psihoterapije Anica Gorjanc Vitez bo predstavila oblike in načine pomoči svojcem bolnikov z demenco. Poleg rednih mesečnih srečanj bolnikov s fibromialgijo ter nosečnic in mladih mamic, se že prihodnji teden obeta predavanje Jožice Golob Klančič. Kulturno društvo Lipa Pivka pa v četrtek, 11. aprila v pivški enoti pripravlja pesniško čajanko ob 120-letnici rojstva Srečka Kosovela.
23. aprila bo praznik postojnske občine, datum pa sovpada tudi s svetovnim dnevom knjige. V knjižnici ga bodo sicer zaznamovali že nekaj dni prej. 25. aprila bo v pivški knjižnici ljubiteljska fotografinja in popotnica Nika Korošec predstavila hrvaško Camino pot po Krku. V postojnski knjižnici vljudno vabijo vse člane, ki jih niso obiskali že eno leto, da si najkasneje do 13. aprila izposodijo kakšno knjigo, sicer jim članstvo preteklo članstvo in bodo posledično izbrisani iz njihove baze. Za konec aprila pa pripravljajo otvoritev nove pridobitve, knjigomata, ki bo omogočil 24-urno izposojo knjig.

V Pivki spreminjajo in dopolnjujejo Občinski podrobni prostorske načrt za eko vrtec, kar pomeni, da nameravajo povečati obstoječi vrtec, ki je že v osnovi zgrajen tako, da ga lahko širijo in dograjujejo.

Župan Robert Smrdelj je pojasnil, da že prihaja do položajev,  ko je v vrtcu celo premalo prostora ali so z njim ravno na meji. Ker bo v naslednjih letih v Pivki zraslo kar nekaj večstanovanjskih stavb, bo povpraševanja po mestih v vrtcu še več. Prvi korak k širjenju kapacitet je vzpostavitev oddelka vrtca v podružnični šoli v Šmihelu, a najpomembnejši bodo prostori za nove oddelke v sami Pivki.  Širitev je v fazi priprave prostorskih aktov in projektiranja. Prisluhni.  

Zveza slovenskih glasbenih šol je včeraj enaindvajsetič podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča najzaslužnejšim pedagogom, ravnateljem in drugim delavcem, ki delujejo na področju glasbene ali plesne vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

Letošnja nagrajenka za življenjsko delo je Helena Meško. Gerbičevo priznanje za izjemne uspehe na področju glasbenega šolstva pa so prejeli Anastazija Juvan, Diana Šimbera, Tanja Petrej in Dejan Jakšič.

Prireditve v Cerknici, rojstnem mestu skladatelja, pevca in glasbenega  pedagoga, se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. V slavnostnem govoru je  izpostavila, da “glasba naš narod spremlja ves čas njegovega obstoja in nas določa na podoben način kot jezik in pisana beseda”. Spomnila je na reformacijo, ki nam je poleg slovenske knjige  prinesla tudi prve zapise melodij za pesmi v slovenščini in na slovensko pesem, ki je spremljala ustoličevanje koroških  vojvod.

Dejala je, da so Gerbičevi nagrajenci in nagrajenke, letošnji in pretekli, vsi, ki poučujejo glasbo, jo poustvarjajo in skladajo, vseh več kot 27.000 učenk in učencev glasbenih šol živi del tisočletne tradicije slovenske glasbe.    

Predsednica republike se je zahvalila vsem, ki skrbijo za naše glasbeno šolstvo, in dodala, da je neprecenljivega pomena, da ostane javno glasbeno šolstvo v Sloveniji še naprej dostopno in kakovostno.  

Foto: Anže Malovrh, STA 

Hitra moda, oziroma nenehno zagotavljanje trendovskih oblačil, obutve in drugih izdelkov po zelo nizkih cenah, je povzročila tudi povečanje količine zavrženih oblačil, ne smemo pa pozabiti tudi na pogosto izkoriščanje delavcev v tekstilni in oblačilni industriji. Občina Postojna bo  problematiko obravnavali in reševala v okviru projekta Green-Tex. 

Ta želi povečati odpornost in konkurenčnost tekstilne in oblačilne industrije v partnerskih regijah in zanju razvijati trajnostne rešitve, kar namerava doseči  s preoblikovanjem tradicionalnih načinov dela v tekstilni industriji, tako da bodo bolj okolju prijazni in bodo temeljili na krožnem gospodarstvu. Občina Postojna in partnerji bodo razvijali in preizkušali nove zelene rešitve v tekstilni verigi in ozaveščali javnost o problematiki tekstilnih odpadkov, pomenu recikliranja in ponovne uporabe tekstila. Poslušaj. 

Foto: Občina Postojna