Vlada je za direktorja Arhiva RS imenovala dr. Andreja Nareda, ki je s tem dobil polni mandat na tem delovnem mestu za dobo petih let. Vodenje arhiva je prevzel danes, pred tem je bil dvakrat imenovan za vršilca dolžnosti direktorja.

 Andrej Nared je obiskoval Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica, gimnazijo pa zaključil v Postojni, diplomiral in doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je v osrednjem slovenskem državnem arhivu zaposlen že 25 let. Od maja 2013 je opravljal naloge namestnika direktorja Arhiva Republike Slovenije, pred tem pa 15 let skrbel za starejše arhivske fonde s področja deželne uprave, nekatere tematske zbirke ter osebne fonde in zbirke.

Med letoma 2003 ni 2015 je bil tri mandate član strokovnega sveta Zgodovinskega arhiva Ljubljana, od leta 2012 do leta 2019 član Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne, med letoma 2016 in 2020 pa član strokovnega sveta Narodne in univerzitetne knjižnice.

Dr. Andrej Nared je bil tudi član Arhivskega sveta pri Ministrstvu za kulturo (2018–2023), Komisije za podeljevanje nagrade Klio pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije (2020–2022), Komisije za strokovne izpite na področju varstva arhivskega gradiva (2012–), Programskega sveta scopeArchiv (2014–2021), sodeloval sem v številnih drugih ad hoc komisijah, organizacijskih oziroma programskih odborih in delovnih skupinah s področja dela Arhiva RS. Bil je predsednik delovne skupine za pripravo predloga Pravilnika o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva (2016), od leta 2018 pa je predsednik Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj pri Arhivskem društvu Slovenije.

Da bi populariziral arhivsko gradiv je leta 2011 zasnoval spletno rubriko Arhivalija meseca, katere urednik je že 13 let.

Za projekt Arhivi – zakladnice spomina, pri katerem so v letih 2011–2015 sodelovali vsi slovenski arhivi, je za vodenje in realizacijo projekta leta 2016 prejel najvišje stanovsko priznanje, Aškerčevo priznanje.

Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica 

Na Uncu, kraju kjer je podedoval tetino posest, tam preživljal pokoj in umrl, na različne načine ohranjajo spomin na Rudolfa Maistra. Spomladi je to že tradicionalno Pohod po poteh generala Rudolfa Maistra, ki preko Starega gradu nad Uncem pohodnike pelje do Planinskega polja in nazaj. Pohod ima krajšo in daljšo različico. 

Tako Unec kot Planina imata bogato zgodovino, ki je za seboj pustila mnoge sledi, največ občudovanj in vprašanj ob trasi so gotovo deležne ruševine dvorca Haasberg. Maistrov pohod pa poteka tudi po zanimivi naravi in rakovški jamarji bodo organizatorjem pohoda pomagali pri ogledu Unške koliševke. Tudi letos se bodo pohodniki po vrnitvi na Unec okrepčali, če bodo želeli, pa si bodo lahko ogledali tudi spominsko sobo generala Maistra v unškem gasilskem domu. Poslušaj.  

Na Blokah bosta občina in Lovska družina Martin Krpan tudi letos organizirali čistilno akcijo. Letošnja bo to soboto. Udeleženci se bodo pred lovskim domom v Novi vasi zbrali ob 8. uri in se razkropili po planoti. Pri čiščenju se bodo osredotočili predvsem na  obcestne pasove, kjer je smeti največ.

Kot je povedal župan Jože Doles, spotoma očistijo še manjša divja odlagališča ob poti, a ga veseli, da jih je vse manj. Več v posnetku. 

Sežana ima gledališko skupino Kons, dijaki pa bodo ta konec tedna na oder tamkajšnjega Kosovelovega doma postavili predstavo Sobotni klub. Gre za priredbo kultnega filma Breakfast club iz leta 1985. Seminar o kulturi oblačenja in vlogi barv 11. aprila pripavlja Daša Grozdanič Gorjan.
Istega dne bodo odprli interaktivno razstavo, ki bo prikazala odkrivanje in preprečevanje požarov, gašenje ter zaščitno opremo gasilcev. Tomaž Schlegel pa bo konec meseca predstavil svoje monumentalno delo, ki gledalca fascinira, prevzame pogled in zaposluje misel.

1. aprila je bila 98. obletnica smrti tržaškega zdravnika, botanika in arheologa Carla Marchesettija, avtorja knjige Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Ta še danes velja za temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. Slovenski prevod je izšel šele leta 2021, pripravil pa ga je zavod Krasen Kras.
Sourednik slovenske izdaje Dejan Vončina pravi, da delo Carla Marchesettija predstavi kompleksno sliko prazgodovine. Nastalo je na podlagi kar 30-letne študije. V Logatcu jo bodo prihodnji teden predstavili Dejan Vončina, arheolog Jošt Hobič in direktor zavoda Krasen Kras Goran Živec. Predstavitev bo v torek, 9. aprila ob 19. uri v Narodnem domu.