Leto: 2024

  • NA BLOKAH DRAŽJI VRTEC

    Z aprilom je na Blokah vrtec dražji za slabih pet odstotkov, kar je na 8. redni seji, ki je potekala v drugi polovici marca, potrdil občinski svet. Veljavne cene namreč niso pokrivale več vseh stroškov, je razložil župan Jože Doles.

    Lansko leto so se dvignile plače zaposlenim, materialni stroški so višji, precej pa se je podražila hrana. V šolskem letu 2023/2024 vrtec na Blokah obiskuje 87 otrok. Poslušaj. 

     

    Foto: Občina Bloke 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • TRAVNIKE SO OBNAVLJALI TUDI NA PIVŠKEM

    Na Krasu in v porečju Reke so partnerji projekta ReNature v dveh letih izkrčili več kot 40 hektarov travnikov in obnovili devet napajališč za živino, kar je pomembno za dvoživke  in nekatere žuželke. Najobsežnejšo obnovo travnikov so izvedli na območju Vremščice. Tam so  pod vodstvom ljubljanske Veterinarske fakultete izkrčili 39 hektarov zaraščajoče se površine in dobili dodaten prostor za pašo črede avtohtonih ovc istrskih pramenk, ki bo preprečila ponovno zaraščanje.

    Nekaj več kot pet hektarov travnikov pa so obnovili tudi v občini Pivka in tako prispevali k ohranjanju življenjskega prostora pomembnih vrst ptic in metuljev. V bližini dvorca Ravne so zasadili manjši travniški sadovnjak, saj je tudi teh vse manj, nudijo pa dom več vrstam ptic. Na območju Brkinov je Park Škocjanske jame obnovil več mokriščnih življenjskih okolij, osem kalov in en obokan oz. narečno “velban” studenec.  

    Kot so pojasnili ob zaključku projekta, so travniški in mokriščni ekosistemi zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb, suše, erozije, spremenjene rabe zemljišč in vnašanja tujerodnih vrst rastlin in živali ta območja hitro izginjajo. S projektom so želeli to izginjanje ustaviti. Ocenjujejo, da so  z ukrepi krčenja zarasti in obnove kalov prispevali k blaženju podnebnih sprememb in k ohranjanju pomembnih vrst rastlin in živali.

    Projekt, vreden 1,2 milijona,  je sofinanciran norveški finančni mehanizem. 

     

    Foto: arhiv projektnih partnerjev 

    Avtor:STA, MMP
  • MONTAŽNI KOLOPARK NAJPREJ V CERKNICI

    Kar tretjina slovenskih občin se je odzvala na povabilo trgovske verige, ko se je lani odločila delno sofinancirali projekte, ki spodbujajo zdrav življenjski slog. Med izbranimi je tudi občina Cerknica, ki je na razpis prijavilo montažni kolopark. V teh dneh  ga postavljajo med vrtcem in Sinjo Gorico v Cerknici.

    Občina se je namenoma odločila za montažno športno površino, saj jo želi seliti. Prostor, kjer bo kolopark začel svojo pot po občini, je namreč še vedno rezerviran za obvoznico. Prisluhni. 

     

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica

     

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ZA PARKOM PRVI TEMATSKI VIKEND TO SEZONO

    Notranjski regijski park je minuli konec tedna že obkljukal prvi tematski vikend, zaključil jih bo konec septembra. V preteklih letih so se za najbolj priljubljene aktivnosti, ki jih povečini izvajajo zunanji izvajalci, izkazale veslanje s kanujem po Cerkniškem jezeru, šola preživetja v naravi in vodeni sprehodi, je povedal Miha Jernejčič iz Enote Turizem.

    Letos so že uveljavljenim vsebinam dodali še nove. Seznam aktivnosti je park objavil na svoji spletni strani, informacije pa lahko dobite tudi v centru za obiskovalce na Dolenjem Jezeru.  Med torkom in petkom je odprt od 9. do 17. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih še uro več, torej do 18h, ob ponedeljkih pa je zaprt. Poslušaj. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • ARTMED ZA TRAJNOSTNO MOBILNOST

    Na kvadratnem kilometru površine  v Občini Postojna živi 63 prebivalcev, kar je precej manj kot na državni ravni, kjer na kvadratnem metru površine povprečno živijo 104 prebivalci. Razpršena in redka poseljenost ima tako prednosti kot slabosti. Med te lahko štejemo tudi pomanjkanje javnega prevoza, saj majhna naselja za ponudnike niso zanimiva.

    Občina Postojna s projektom ArtMED dela prve korake v smeri trajnostnega in vključujočega sistema javnega prevoza, ki bi zaledje povezoval z mestom. Je vodilna in tudi edina slovenska partnerica v projektu, ostali partnerji prihajajo še  iz Francije, Španije, Portugalske, Italije in Grčije. Glavni cilj projekta je razvoj javnega prometa po naročilu. Poslušaj posnetek. 

     

    Foto: postojna.si

    Avtor:Maruša Mele Pavlin