V Ilirski Bistrici so v preteklih dneh začeli rušiti dotrajane stavbe nekdanje vojašnice Trnovo. Minuli četrtek pa je bistriški župan Gregor Kovačič s podjetjem Arol podpisal pogodbo o izgradnji podjetniškega inkubatorja, ki bo do oktobra zrasel na tem kraju. Nov objekt bo imel 832 kvadratnih metrov površine. V pritličju bodo pisarne, prostori za t. i. coworking, delavniški prostori, sejna soba, učni laboratorij, prostori za druženje, upravo in svetovanje, čajna kuhinja, servisni prostor in večnamenska dvorana. Podjetje AROL bo z deli začelo takoj po prvomajskih praznikih, delali bodo v dveh izmenah, med 6. in 22. uro.

Polovica objekta bo podkletena, tam bodo parkirni prostori s polnilnimi mesti za električna vozila. Predvidena je tudi namestitev sončne elektrarne. Prostori bodo namenjeni delovanju, mreženju in izobraževanju mladih podjetnikov. Ti bodo lahko najemali prostore in koristili storitve podpornega okolja. Inkubator bo odprt tudi za obstoječa podjetja in širšo javnost, ki se bo lahko udeleževala predavanj, izobraževanj in drugih dogodkov, napovedujejo na občini.

Vzpostavitev inkubatorja in razširitev obrtnih con sta bili glavni predvolilni obljubi bistriškega župana. Temeljni razlog izhaja iz potrebe po ustvarjanju spodbudnega podjetniškega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter prestrukturiranje gospodarstva iz tradicionalnih gospodarskih panog v gospodarske panoge, ki zaposlujejo visoko izobražen kader z višjo dodano vrednostjo in manjšim okoljskim odtisom.

Občina je prostore načrtovala tudi na podlagi analize ankete, ki so jo marca lani opravili med občani. Z njo so spraševali o namenih vključitve v nastajajoči podjetniški inkubator. Kar 84 odstotkov sodelujočih je odgovorilo, da razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja na področju storitvenih dejavnosti, preostalih 16 odstotkov pa jih razmišlja o ustanovitvi proizvodnega podjetja. Med dejavnostmi, ki jih želijo razviti, prevladujeta širše področje računalništva in z njim povezanih tehnologij ter širše področje izobraževanja in svetovanja.

Pogodbena vrednost brez DDV znaša skoraj 2,2 milijona evrov. Občina Ilirska Bistrica je za projekt na javnem razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za sofinanciranje projektov ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih pridobila 1,6 milijona evrov. Občina bo sofinancirala razliko in prispevala zemljišče. 

Foto: Občina Ilirska Bistrica

V družbo Nedeljskega klepeta smo povabili Janija Muho, specialista splošne kirurgije. Odraščal je v Ilirski Bistrici, vse do odhoda na študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vzporedno s tem je doštudiral tudi ekonomijo na ljubljanski Ekonomski fakulteti, poklicno pa ostal v medicini. Zaključil je specializacijo splošne kirurgije, potem pa se preusmeril v področje žilne kirurgije in kirurgije rok. Njegova prva zaposlitev je bila v izolski bolnišnici, kjer je bil zaposlen osem let, nato pa javni sektor zamenjal za zasebni, še vedno pa ostal znotraj medicine, tudi znotraj kirurgije – veji plastične in estetske kirurgije.
»Lepota in lepo je nekaj, kar v nas vzbudi neko ugodje, ugodne občutke ob gledanju le tega. Naj si bo to neka stvar ali oseba. Po eni strani bi lahko rekli, da je lepota subjektivna, iz nekih starih pregovorov, da imajo vsake oči svojega malarja, po drugi strani pa lahko lepoto nekako tudi standardiziramo, ker vemo, da obstajajo določeni proporci telesa oziroma tudi določena razmerja v naravi, ki so očesu bolj privlačna. To so dognali znanstveniki, umetniki, pravilo zlatega reza je recimo to. Lepota je v bistvu večplastna. Ne obstaja samo tista zunanja, vedno obstaja tudi tista notranja. Tista res prava lepota se mi zdi da izžareva iz notranjosti, osebe iz duše in za izžarevanje takšne lepote, se mi zdi, da se mora oseba imeti najprej sebe rada in s tem lahko pokaže to lepoto tudi navzven,« je v pogovoru povedal Muha. Spregovoril je tudi o položaju zdravnikov v današnjem času v Sloveniji, s soočanjem zdravnika ob tudi izgubah pacientov, zdravniških napakah, zavrnitvah estetskih posegov pa tudi o domači »bistrc« kot pravijo domačini.

Zavratčani so pripravili dobrodelni dogodek »Skupaj za Robija«. Z njim so zbirali sredstva za domačina, 23-letnega parašpornika, slepega tekača Robija Kogovška, ki se maja odpravlja na Svetovno prvenstvo na Japonsko. Njegov nastop je že zagotovljen in potrjen, a paraatlet je potreboval še nekaj finančne pomoči.
Roman Kejžar, aktualni državni prvak v maratonu in polmaratonu je zaslužen, da je Robi pristal v atletiki, vztrajal in napredoval. Njegov stalni spremljevalec pa je Jan Trček iz Bevk, ki je tudi njegov mali bratranec. V Zavratcu so za Robija zbrali 5.820 evrov.

Letos zaznamujemo 80. obletnico požiga bencina v Postojnski jami, ob tem se bo zvrstilo več priložnostnih dogodkov. Že v soboto ob 18. uri bo odprtje razstave v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 11. uri pri Črni jami, ob 15. uri pa bo na Titovem trgu nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
V pritličju dijaškega doma Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna pa je že nekaj dni postavljena potujoča razstava »Priče, sodniki, občinstvo – Proces za zločine v Rižarni, Trst 1976«. Na ogled bo še do 25. aprila, vsak dan med 9. in 18. uro.

Projekt Predjama Sustainable se s 30. aprilom zaključuje. Občina Postojna ga je izvedla v partnerstvu s Postojnsko jamo d.d., IPOP – Inštitutom za politike prostora in norveško Občino Strand. Partnerji, ki so v začetku tedna predstavili aktivnosti in vzpostavljene novosti, so se strinjali, da je bil projekt resda vzpostavljen z namenom ključne problematike, prometne prenasičenosti in upravljanja s turistično ponudbo, na območju priljubljene turistične lokacije Predjama, a je izkazal širše učinke in dosežke.

Občina je v okviru projekta med drugim označila in uredila kolesarsko in pešpot, ki vodi do Predjame, uredila novo avtobusno postajo, parkirišče ter postajališče za avtodome na Prepihu, skupaj z enoto Turizem Zavoda Znanje Postojna vzpostavila digitalni zemljevid Postojna connect, ob viških turistične sezone zagotovila brezplačni shuttle prevoz in vzpostavila drugo linijo avtobusnega prevoza Furman. Brezplačen shuttle je bil med turisti priljubljen, domačini pa imajo zaradi ozke ceste na tem območju nekaj težav.

Postojnska jama d.d. se je osredotočila na spodbujanje trajnostnih oblik mobilnost in vpliv na spreminjanje navad obiskovalcev. Inštitut za politiko prostora je zasnoval Mobilnostni načrt Postojna – Predjama, ki zajema štirideset ukrepov oziroma načinov za trajnostne načine mobilnosti. V okviru projekta Predjama Sustainable je na novo urejeno tudi parkirišče in postajališče za avtodome na Prepihu, ki je bilo v torek tudi uradno predano namenu.

Projekt Predjama Sustainable so podprli Islandija, Lithenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in pripadajoča slovenska udeležba. Skupna vrednost projekta znaša 640 tisoč evrov, Občina Postojna je svoj delež v vrednosti 405 tisoč evrov pokrila v celoti iz pridobljenih sredstev.