Postojnčan Jaka Vatovec je vizualni umetnik mlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, videa, instalacij in publikacij. V svojem delu raziskuje različne marginalnosti v preseku družbenega in individualnega. Na razstavi z naslovom Skrivalnice umetnik predstavlja svoja najnovejša dela, v katerih se ukvarja s pojmom skrivanja/zakrivanja/prikrivanja.
Umetnika v osnovi ne zanima dejanje skrivanja ali skritost sama po sebi, pač pa, kaj se skozi pre(i)krivanja hkrati raz(od)kriva in kakšni so učinki tega procesa. Njegova dela v Hiši kulture v Pivki bodo na ogled do 27. decembra. V okviru razstave bo pivški galeriji tudi ustvarjalna delavnica za otroke v soboto, 21. decembra dopoldne.

V Notranjskem muzeju Postojna bodo ta petek ob 13. uri odprli pregledno razstavo arheologinje Alme Bavdek z naslovom V spirali časa: Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi. Popeljala nas bo v čas, ko je bilo na Notranjskem zelo živahno.
Gosto poseljena kraška pokrajina je postala glavno križišče poti za številne trgovce in popotnike. Z njimi je v deželo prišla tudi nova kovina – železo. Prvič je bila skupnost na Notranjskem samostojna in enotna. Razstava bo na ogled do 15. septembra 2025 in jo bodo dopolnjevali z različnimi vsebinami.

Narodna galerija v Ljubljani je v ponedeljek  gostila dogodek Lahko si navdih!, ki je zaznamoval novo poglavje v zgodbi priznanj Andragoškega centra Slovenije (ACS). V okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje in spremljajoče kampanje Lahko.si so na njem predstavili prenovljen koncept priznanj ACS. Ta so že od leta 1997 simbol izjemnih dosežkov in predanosti vseživljenjskemu učenju, so sporočili iz ACS.

Med govorniki na osrednji prireditvi Andragoškega centra je bila tudi direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar. Poudarila  je pomen institucije v skupnosti. Po njenem mnenju ima odločujočo vlogo pri učenju  notranji vzgib, notranja motivacija, ki človeka ali skupino žene, da se uči in svoje izsledke predstavi skupnosti. Knjižnica pa ima pri tem izredno pomembno vlogo, saj je z odprtostjo in s tem dostopnostjo prepoznana in je zaželena partnerica pri učenju posameznika in skupin.

Na dogodku so odprli razpisa za priznanja ACS 2025, kjer lahko vsak prijavi navdihujočo zgodbo posameznika ali ustanove, ki s svojo predanostjo, inovativnostjo in pogumom na področju vseživljenjskega učenja premika meje in pušča trajen pečat. Razpis je odprt do 20. januarja 2025.  Knjižnica Jožeta Udoviča je priznanje ACS prejela leta 2018.  

Foto: Andragoški center Slovenije 

Svojo knjigo bo nocoj v Prešernovi dvorani Narodnega doma Logatec predstavila literarna in gledališka umetnica, doktorica znanosti na področju dramaturgije Romana Aniya Ercegovič. V torek ob 19. uri ste vabljeni v čitalnico Knjižnice Logatec na praznično bralno čajanko.
Čez natanko teden dni pa bo uporabnikom v čitalnici knjižnice zopet na voljo točka za digitalno pomoč, tako kot vsak mesec. Za najmlajše pa je knjižnica pripravila lutkovni predstavi. V Rovtah v torek, 17. decembra, v Hotedršici pa naslednji dan. Obe predstavi v dolžini dobre pol ure se bosta pričeli ob 17. uri.

Državni svet je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil plakete najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe za leto 2024. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik DS Marko Lotrič, ki je delo prostovoljcev označil kot ključno za krepitev demokratičnih vrednot, človekovih pravic in pravičnosti. Med nagrajenci sta tudi Cerkničan Tone Urbas in Franc Gombač iz Podgrada. Franc oziroma Frane Gombač, član Zveze društev upokojencev Slovenije,  je plaketo prejel za izjemen prispevek v okviru opravljanja prostovoljskega dela na področju kulture. Tonetu Urbasu pa so se s plaketo zahvalili za izjemen prispevek na področju kulture in športa.  

V nagovoru je Lotrič spomnil, da je mednarodni dan prostovoljstva priložnost, da priznamo in praznujemo prizadevanja prostovoljcev po vsem svetu in njihovo pomembno vlogo pri ustvarjanju bolj povezanih, enakopravnih in trajnostnih skupnosti. Poudaril je, da je delo prostovoljcev tisto, ki nas spomni, da se spremembe, ki si jih želimo, začnejo pri nas samih, ter da je civilna družba temelj, na katerem slonijo vrednote demokracije, človekovih pravic in pravičnosti. Upa, da bodo izzivi in potrebe, s katerimi se soočajo prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom, na ustrezen način umeščene v strategijo razvoja prostovoljstva za obdobje 2024-2029, k pripravi katere se je zavezala vlada.

Plakete je, poleg Toneta Urbasa in Franca Gombača,  prejelo še 13 najzaslužnejših posameznikov in organizacij s področja civilne družbe.  Marko Alauf, ki je že vrsto let aktiven v Čebelarski zvezi Slovenije in Čebelarskem društvu Ljubljana Moste-Polje, je prejel plaketo za izjemen prispevek v okviru opravljanja prostovoljskega dela na področju kmetijske dejavnosti.
Plaketo za izjemen prispevek na področju humanitarne dejavnosti je prejel višji gasilski častnik druge stopnje Jože Derlink, ki med drugim aktivno deluje v Gasilski zvezi Slovenije. Društvo tabornikov rod Jezerski zmaj Velenje, cilj katerega so krepitev pozitivnega odnosa posameznika do sebe in do drugih, do narave ter do okolja, si je plaketo prislužilo za izjemen prispevek na področju vzgoje in varovanja narave. Planinski vodnik Anton Jesenko iz Planinskega društva Brežice jo je prejel za izjemen prispevek na področju športno-rekreativne dejavnosti, Dušan Konda, ki je skozi desetletja ogromno prispeval k razvoju športa, zlasti kajakaštva, pa za izjemen prispevek na področju športa.
Predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec je plaketo prejel za izjemen prispevek na področju turizma in ohranjanja kulturne dediščine, za izjemen prispevek na področju invalidskega varstva pa jo je prejel Alfred Lasetzky. Plaketo za izjemen prispevek v okviru opravljanja prostovoljskega dela na področju zdravja in socialnega varstva je prejel Mijo Levačič, soustanovitelj društva Žarek upanja, ki ponuja psihosocialno obravnavo oseb s težavami zaradi alkohola ter zasvojenosti. Plaketo za izjemen prispevek na področju vzgoje in izobraževanja so podelili Zvonku Milkoviću, ki je pomembno prispeval k varnemu vključevanju najšibkejših članov družbe v promet, predvsem otrok. Slovenska zveza društev za telefonsko pomoč v stiski je plaketo prejela za izjemen prispevek na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Plaketo je prejela tudi Mateja Stare, prva slovenska medicinska sestra, ki je bila leta 2011 sprejeta v mednarodno humanitarno organizacijo Zdravniki brez meja, in sicer za izjemen prispevek na področju zdravstvene dejavnosti.
Cveto Šumec, ki že vrsto let prispeva k razvoju gasilstva v Ljubljani, je plaketo prejel za izjemen prispevek na področju humanitarne dejavnosti.
Jože Urbancl, ki je zadnjih 10 let uspešno vodil Župnijsko karitas Šentilj pod Turjakom, jo je prejel na področju socialnega varstva. 

Foto: zajem zaslona