Prvi začetki javnega knjižničarstva na ilirskobistriškem so bili v letu 1864, ko je bila ustanovljena Narodna čitalnica s skromno knjižnico. Njen ustanovitelj je bil Matija Ličan. Leta 1964 pa je občinska skupščina ustanovila matično knjižnico, ki je pokrivala s svojim delovanjem celotno ilirskobistriško občino. Sredi leta 1985 si je nadela ime lokalne pesnice Makse Samsa, ki bo v ospredju tudi na jutrišnji prireditvi.
Na prireditvi bodo predstavili še projekt Primorci beremo, ki je ponudil z rekordnimi številkami. V desetih primorskih knjižnicah je 1120 sodelujočih bralcev letos prebralo kar 8338 knjig, 500 več kot prejšnje leto. Tradicionalno dobra udeležba v projektu je na ilirskobistriškem, kjer so se bralni akciji pridružili v prvih letih. Najbolj priljubljeni knjižni naslovi sodobnih slovenskih avtorjev so tudi po zaključku akcije med pogosteje izposojenimi.

V petek ob 13. uri bo slovesno na Taboru v Cerknici, saj bodo tam odkrili kip psihiatra in profesorja dr. Alfreda Šerka. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Svet za kulturo Občine Cerknica sta gonilni sili oblikovanja »prostora velikih« pred knjižnico v Cerknici.  Kot je povedala direktorica knjižnice Marija Hribar, želita opozoriti na pomembne Notranjce, pomembne osebnosti tega prostora, saj “Notranjska ni bela lisa, sploh pa ne v pameti in talentih.”

Pred knjižnico sta že doprsna kipa pesnika Jožeta Udoviča in vsestranskega raziskovalca ter politehnika Franca Antona Steinberga, na drugi strani taborskega obzidja v domačo hišo zre glasbenik Fran Gerbič. Vse doprsne kipe je naredila akademska kiparka, domačinka Milena Braniselj.  

Alfred Šerko se je leta 1879 rodil v Cerknici kot potomec pomembnih cerkniških rodbin Šerko in Obreza. Bil je med prvimi rednimi profesorji na Univerzi v Ljubljani, skoraj nepretrgoma je bil dekan Medicinske fakultete, bil pa je tudi rektor univerze.

Iz filozofije je promoviral leta 1903 na Dunaju, šest let kasneje še iz medicine, zanimala ga je psihiatrija. Preden se je vrnil v Ljubljano, je služboval tudi v Muenchnu, na Dunaju, kjer je vodil nevrološki oddelek, in v Trstu. Njegova razprava Im Mescalinrausch iz leta 1913 je še danes veljavna osnova za študij o psihopatoloških stanjih. Raziskoval je anatomijo in fiziologijo živčevja ter o tem napisal slovenska učbenika. V delu o psihoanalizi je zavrnil Freudovo psihoanalizo. Dr. Alfred Šerko je bil priljubljen med študenti in bolniki. 

Kot vsestranska osebnost širokega miselnega obzorja je bil tudi ustanovitelj kluba Penatov in leta 1926 Društva ZOO, prvega živalskega vrta v Sloveniji. Prav legendarna je bila njegova ljubezen do kač. Poslušaj. 

V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je Občina Postojna krajanom Landola v uporabo predala nov ekološki otok s potopnimi smetnjaki. Publicus je ob tem pripravil tudi delavnico o pravilnem ločevanju odpadkov in s krajani delil nasvete, kako z majhnimi koraki zmanjšati  količino odpadkov.

Občina je ekološki otok je postavila v okviru projekta Waste Design 2.0, ki pod okriljem Evropske unije razvija in preizkuša inovativne tehnologije za ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo. Potopni otok v Landolu je prvi na vasi, ostali štirje so v Postojni. Poslušaj. 

Foto: Doris Komen Horvat, Občina Postojna 

 Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so zaključili preiskavo izlitja gnojevke, ki se je 18. februarja letos  zgodilo v naselju Studenec pri Postojni.

 Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj Obremenjevanje in uničevanje okolja in Povzročitev splošne nevarnosti so na podlagi vseh zbranih obvestil in dokazov na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper tri odgovorne osebe družbe, ki upravlja   kmetijo, na kateri je prišlo do izlitja ,so ob tem na Policijski upravi Koper zapisali v sporočilu za javnost.

Za prvo omenjeno kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, je zagrožena denarna kazen ali zaporna kazen do dveh let; za drugo, tudi storjeno iz malomarnosti, pa je zagrožena zaporna kazen do enega leta.  

Spomnimo, razlitje, ko je popustil del stene na laguni za gnojevko na Kmetiji Žgajnar,  je uničilo življenje v potoku Korotan. Po takratni oceni kmetijskega inšpektorja je v naravo izteklo 1319 kubičnih metrov gnojevke.

Foto: Regijski štab civilne zaščite in Martin Miklavec 

V slovenskih knjižnicah se bodo v Tednu splošnih knjižnic zvrstili različni dogodki. Letošnje praznovanje ima naslov Zberimo se v knjižnici in opozarja na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici ter simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje in notranjo zbranost.
Knjižnica Logatec tako kot nekatere druge knjižnice v tem tednu novim uporabnikom podarja članarino. To velja v vseh enotah logaške knjižnice, ne pa za spletni vpis. Prav ta torek popoldne pa bo tudi tretje srečanje Tihega bralnega kluba, ki združuje tiho poglobljeno branje in druženje. Več v prispevku.