Izteka se mesec november, ki je med drugim namenjen ozaveščanju o pomenu zdravja moških. Že od leta 2016 deluje Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan, ki je znano po svojih vsakoletnih prepoznavnih, tudi provokativnih kampanjah. S svojimi aktivnostmi nudijo pomoč obolelim in njihovim svojcem.
Letošnja kampanja društva se osredotoča na rak prostate, naslovili so jo Ostani v tekmi. Podatki kažejo, da v Sloveniji za rakom prostate letno zboli okoli 1.600 moških, četrtina jih umre. Po 30. letu zboli manj kot 5 odstotkov moških, po 79. letu pa kar 60 odstotkov. V naslednjem letu se pripravlja pilotna raziskava, ki bo podlaga za nacionalni presejalni program Peter.

Minuli teden smo obeleževali Teden splošnih knjižnic. Še posebej slovesno je bilo v Ilirski Bistrici, saj so v tamkajšnji Knjižnici Makse Samsa obeležili 60 let knjižnice, 120 let rojstva pesnice Makse Samsa in 160 let čitalnice v mestu. Knjižnica je ob tej priložnosti predstavila izjemno donacijo, za katero upa, da bo še bolj osvetlila življenje samosvoje gospe v črnem iz Dolnjega Zemona.

Pesničina nečakinja Marija Majda Ujčič je knjižnici podarila kovček, v katerega je pesnica, ki je umrla leta 1971, shranjevala dokumente, račune, pisma, fotografije. Večina vsebine še čaka na strokoven pregled, a pokazalo se je že, da lahko knjižnica, ki nosi pesničino ime, razkrije še veliko neznanega o Maksi Samsa, Srečku Kosovelu, pa tudi Francetu Bevku. Dokazuje, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK)  hrani  pesničino korespondenco s Srečkom Kosovelom, njegovo družino in Francetom Bevkom. Direktorica knjižnice Damijana Hrabar je dejala, da bodo poskušali dobiti kopije, želi si tudi, da bi stroka proučila in ovrednotila delo Makse Samsa in ji dala v slovenski literaturi mesto, ki ji pripada. Poslušaj. 

 Foto: Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 

Unec in Rakek se vsakodnevno utapljata v pločevini, stanje je iz leta v leto hujše. Zlasti je moteč tovorni promet. Blizu kraja sta kar dve industrijski coni. Vanju roba prihaja in odhaja, poleg tega pa imajo tovornjake tam parkirana najmanj tri prevozniška podjetja. Sredi novembra je na pobudo Krajevne skupnosti Rakek potekala seja odbora krajevne skupnosti. Na njej so občinskim službam predstavili predlog za obvoznico.

Ta je drugačen kot tisti, o katerem je beseda tekla zadnjih nekaj let. Namesto, da bi šla pod Rakekom skozi Dele do Podskrajnika, se ta različica umika še globlje pod kraj, saj ne želijo uničiti kmetijskih zemljišč, je povedal predsednik krajevne skupnosti Franc Šivec. Odbor Krajevne skupnosti Rakek se je na sestanku dogovoril, da bo občina osnutek, ki ga je pripravila krajevna skupnost, predstavila državnim službam. Občina obljublja, da bo to storila, a župan Marko Rupar je skeptičen, da bi  s tem predlogom lahko prepričali Dars in Direkcijo za infrastrukturo. Različica je namreč dražja in pomaknjena proti zavarovanemu Rakovemu Škocjanu. Prostorski načrti za Rakek trenutno ne vsebujejo ne ene ne druge trase. Ena je, kot smo slišali še žisto sveža, obvoznico skozi Dele pa so Rakovčani pred leti zaradi varovanja kmetijskih zemljišč že zavrnili. Poslušaj. 

Krajani ne želijo, da obvoznica uniči kmetijske površine pod Rakekom. 

Akcija Utrinek topline je v Ilirski Bistrici prvič stekla lansko leto. Izhaja iz projekta Starejši za starejše, v okviru katerega je Društvo upokojencev Ilirska Bistrica vrsto let v decembru obiskovalo in obdarovalo svoje člane, starejše od 80 let. Lani so se akciji pridružili še taborniki iz rodu Snežniški Ruševci in Bar Oranž, akcijo pa so poimenovali v Utrinek topline in želeli z njo doseči vse starejše občane.

Odziv je bil velik, zato je letos je sodelujočih še več, saj sta se akciji pridružila še domača karitas in Rdeč križ, je povedala Janja Spetič. Letos želijo obdariti vse starostnike iz cele občine, zato prosijo za njihove podatke. Mesto imajo kar dobro pokrito, manj podatkov pa imajo iz vasi. Poslušaj. 

Minulo soboto smo zaznamovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Da je z neizmerno ljubeznijo do domovine ter vizijo enotne in ozemeljsko celovite države s svojimi borci trajno zaznamoval obstoj našega naroda, je v poslanici dejala predsednica države Nataša Pirc Musar.
Ob tem je dodala, da tudi danes Rudolf Maister velja za izjemnega in navdihujočega človeka, zato je poudarila neizmerno širino in večplastnost njegove osebnosti. Z željo, da bi doma in širom sveta ostali zavezani pogumu ter modrosti. V poslanici je dodala nekaj verzov Miastrove pesmi Krvavo solnce: “In jutri in jutri v tej uri, več groma in boja ne bo, oj, jutri, oj, jutri v tej uri že fantje domov pripojo.”