Aplikativni raziskovalni projekt Geodetska znamenja kot materialni pričevalci razvoja geodetskih mrež na Slovenskem predstavlja pomemben prispevek k razumevanju geodetskih znamenj kot naše kulturne dediščine, hkrati nas opozarja, da so 200 in več let stara mejna znamenja v geodeziji še uporabna. Raziskovalci so veseli tudi podatkov, ki jih dobivajo od domačinov iz vse Slovenije.

Geodetski inštitut Slovenije projekt izvaja skupaj s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem. Sofinancirata ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS ter Geodetska uprava RS. Pogovarjali smo se z raziskovalko in vodjo projekta z Geodetskega inštituta Slovenije doc. dr. Mihaela Triglav Čekada. Raziskovalka popisuje tudi mejnike nekdanje kartuzije Bistra. Na notranjski strani nekdanje samostanske posesti se še kar skrivajo v gozdu, a z Menišije si obeta zanimive najdbe. Mejniki, ki so jih našli pod Krimom, imajo na eni strani dvoglavega orla in na drugi angela, ki ima na desni strani krilo in ne levi žezlo z zvezdico. Zanimivi so tudi Javorniki, zelo stari so nekateri ohranjeni mejniki gospostva Jama. Segajo v leto 1691! Poslušaj. 

Ste ob nakupu soli pozorni, če je ta jodirana ali nejodirana? Jod je pomemben v naši v prehrani kot posebej sestavina ščitničnih hormonov, ki imajo med drugim vlogo pri uravnavanju metabolizma in telesnem razvoju, zlasti razvoju možganov. Ker ga v živilih na našem območju ni dovolj, ga že dolgo časa dodajamo.
V prvi polovici prejšnjega stoletja je bila golšavost zaradi pomanjkanja joda v Sloveniji izjemno razširjena. Ugotavljali so jo pri več kot polovici otrok in ključna ukrepa za obvladovanje bolezni sta bila uvedba obveznega jodiranja soli leta 1953 in povišanje stopnje jodiranja v letu 1999.

Logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je včeraj v Upravnem centru Logatec odprla tradicionalno razstavo jaslic pri kateri že nekaj let sodelujejo društva, skupine in posamezniki. Sklad razstavo organizira skupaj s skupino Nazaret Mladinskega centra Svetega Nikolaja. Jaslice so na ogled do konca letošnjega leta v poslovnem času Upravnega centra Logatec.
Jutri ob 15. uri pa ste obiskovalci vabljeni v Narodni dom Logatec na 7. festival srebrnih plesnih skupin. Na odru se bodo predstavile številne plesne skupine z različnih krajev Slovenije, veliko jih je iz primorsko-notranjske regije. Glavni organizator festivala je plesna skupina Domine iz Društva upokojencev Logatec. Logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa v decembru vabi še na delavnici izdelovanja voščilnic.

V Parku Škocjanske jame so v četrtek obeležili 20-letnico razglasitve kraškega biosfernega območja in 38. obletnico vpisa na seznam svetovne dediščine. Ob tem so čemer v Divači podelili prve certifikate blagovne znamke Unescovega biosfernega območja Škocjanske jame  “Tu sem doma”. Devet dobitnikov prihaja iz občin domačega biosfernega območja, kamor sodijo občine Divača, Pivka, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina.

Ponudnike, ki bogatijo tako kulinarično kot turistično ponudbo območja, so izbrali, ker pri svojem delu sledijo načelu trajnostnega sonaravnega razvoja, kar je tudi eno glavnih poslanstev Unescovega programa Človek in biosfera. S podelitvijo certifikatov so dobili pravico do uporabe te blagovne in storitvene znamke.  Kot so sporočili, v  kratkem  načrtujejo izdajo širšega poziva, saj želijo nabor ponudnikov še razširiti.

Naravovarstvena območja, vključena v Unescov program Človek in biosfera, utirajo pot zavedanju, da lahko prihodnost gradimo le v sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. Enakovredno partnerstvo med človekom in naravo je najvišja vrednota in samo ljudje imamo moč, da jo udejanjimo. Aktivnosti tega programa so vezane na raziskovalne in izobraževalne dejavnosti ter trajnostni razvoj. V. d. direktorice PŠJ Polona Kovačič je ob tem izpostavila odlično sodelovanje Parka s strokovnimi ter izobraževalnimi nevladnimi organizacijami in institucijami na državni ravni: »Primer dobre prakse je naša Mreža šol, v katero je vključenih 13 osnovnih šol, sodelujemo tudi s srednjimi šolami, poleg tega pa je bil park tudi ustanovitelj Mreže univerz in podpornik ustanovitve Unesco katedre za interpretacijo dediščine na Univerzi na Primorskem. Ne gre zanemariti niti našega odličnega sodelovanja z Inštitutom za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, ki je nosilec Katedre za krasoslovje na Univerzi v Novi Gorici. Verjamemo, da s tem pomembno pripomoremo k uresničevanju ciljev Unesca.«

Biosferno območje Kras, ki se bo naslednje leto uradno preimenovalo v Biosferno območje Škocjanske jame, je eno od štirih slovenskih geološko, klimatsko in kulturno sicer raznolikih biosfernih območij (poleg Julijskih Alp, Kozjanskega in Obsotelja ter Mure), ki pa so jim skupna bogastvo biotske raznovrstnosti in prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino. V zadnjih letih so se med sabo tudi bolj povezali. »Le če bodo ljudje ostajali v teh podeželskih območjih, bodo biosferna območja lahko tudi živela. Ne pozabimo, da je bistvo programa Človek in biosfera prav človek v sožitju z naravo,« je vlogo biosfernih območij s sloganom »Tu sem doma« strnila , naravovarstvena nadzornica Parka Škocjanske jame, predsednica Nacionalnega odbora programa Človek in biosfera in članica Slovenske nacionalne komisije za Unesco  dr. Rosana Cerkvenik. 

V okviru sodelovanja vseh štirih biosfernih območij v Sloveniji ter njihove skupne komunikacijske strategije so pripravili celostna grafično podobo, ki pa je sedaj postala tudi podoba blagovne in storitvene znamke Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamka prispeva k ohranjanju biološke raznovrstnosti, vzdrževanju in promoviranju kulturne dediščine, prenašanju tradicij in znanj na nove rodove, stara znanja oziroma dediščino pa nadgrajuje z novimi znanji in veščinami. Nosilec znamke je Park Škocjanske jame.

»Namen ni bil zbrati ponudnike le z namenom promocije, pač pa tudi z namenom mreženja, ki je pomembno za širjenje dobrih praks, organizacijo skupnih srečanj in izobraževanj. Nosilci tovrstnih praks so tisti, ki ohranjajo območje živo, varujejo stara znanja in vedenja ter jih nadgrajujejo s sodobnimi praksami, hkrati pa ohranjajo tudi kulturno dediščino in biodiverziteto, ki je na tem koncu našega planeta še izjemno dobro ohranjena. Prav ohranjena naravna in kulturna dediščina so naš največji kapital. Tudi kupci se vse bolj zavedajo pomena trajnostno sonaravno pridelane hrane, storitev in izdelkov. S podelitvijo znamke Unesco biosferno območje Škocjanske jame tem izdelkom in storitvam dajemo še dodatno potrditev, prepoznavnost in zavezo kupcem, da z nakupom podpirajo boj proti biodiverzitetni in podnebni krizi, pa tudi proti krizi človečnosti,« je poudaril naravovarstveni nadzornik parka, predsednik Komisije za upravljanje kolektivne blagovne in storitvene znamke Unesco biosferno območje Škocjanske jame Borut Kokalj

Foto: Borut Lozej, Park Škocjanske jame 

Logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti prireja dve delavnici izdelovanja prazničnih voščilnic.

Udeleženci bodo ustvarjali v različnih tehnikah, njihovo število pa je omejeno na 20, zato se je treba prijaviti na oi.logatec@jskd.si. Več v posnetku.