V nedeljo bo 110 let, odkar je v prvi svetovni vojni na južnem bojišču pri Mostarju ugasnilo življenje Bogumila Brinška, 10. avgusta pa je minilo 140 let od njegovega rojstva v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Bil je osrednja osebnost pionirjev slovenskega alpinizma – drenovcev. Je tudi začetnik slovenske gorske umetniške fotografije in eden prvih slovenskih jamskih fotografov. Njegovi rojaki se bodo danes ob 18.30 spomnili nanj s krajšo slovesnostjo pred njegovo rojstno hišo na Gregorčičevi 15.

Stavbo morda mnogi poznajo bolje kot  prodajalno Mavrica. Slovesnost bodo pripravili sorodniki Bogumila Brinška, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, Fotoklub Sušec Ilirska Bistrica, Jamarsko društvo Netopir in Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in predsednika Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ivana Simčiča. Poslušaj. 

Fotografije nam je prijazno posredovalo Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica. 

Zgodovikend, ki se bo danes začne z vestirngo, je že leta največji dogodek, ki ga pripravlja Park vojaške zgodovine. Pivški muzej z njim tudi zaključuje poleno sezono, s katero je, kot pravi direktor Janko Boštjančič, zadovoljen. V okviru projekta, ki ga je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, so ogled muzejskih zbirk prilagodili tudi obisku ranljivejših skupin.

Gibalno oviranim osebam so omogočili virtualen ogled notranjosti podmornice, policijskega čolna in utrdbe na Primožu. Do konca leta bo na voljo še virtualni ogled notranjosti dveh oklepnih vozil. Za slepe in slabovidne so pripravili miniature večjih eksponatov. Obiskovalci jih lahko primejo v roke ter se z dotikom seznanijo s podrobnostmi predstavljenih vozil. Poseben poudarek so letos namenili gluhim in naglušnim obiskovalcem. Zanje so s pomočjo Sama Dolanca prilagodili vodenje po muzejskih zbirkah in ga prevedli v slovenski znakovni jezik. Obiskovalci lahko z mobilnim telefonom na osmih lokacijah skenirajo QR kodo, ki jih vodi do video vodnika v znakovnem jeziku. Izjavo Sama Dolanca je za Radio 94 iz znakovnega jezika povedala tolmačka Maruša Dolanc.

Foto: PVZ

Vlada je na seji v četrtek potrdila program sofinancerskih sredstev, ki jih bo ministrstvo za obrambo letos in naslednje leto zaradi obremenitev, ki jih občini povzroča delovanje Slovenske vojske, namenilo gradnji lokalne javne infrastrukture v Postojni. Ob tem je potrdila izplačilo sredstev  za  izvedene investicije v letih 2022 in 2023.

Kot so v sporočilu po seji vlade zapisali na obrambnem ministrstvu, se lahko sofinanciranje investicij za leti 2024 in 2025, ki ne bodo v predvidenem obsegu izvedene v letu 2024, prenese v leto 2025, pod pogojem, da ministrstvo za obrambo v finančnem načrtu za leto 2025 zagotovi finančna sredstva.

Slovenska vojska v povezavi s koriščenjem večjih vojaških infrastrukturnih objektov, kot so Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna na Počku, vojaško skladišče Mačkovec, objekti in položaji Poljane ter vadišče Čukovica, Vojašnica barona Andreja Čehovina v Postojni ter objekt Pečna reber, uporablja v večjem obsegu lokalno javno infrastrukturo na teh območjih, zato sofinancira posodabljanje lokalne javne infrastrukture, ki jo v povezavi z vojaškimi objekti souporablja.

V Postojni so letos in naslednje leto s pomočjo sredstev ministrstva načrtovali že zaključeno obnovo osem kilometrov dolgega odseka lokalne ceste med Prestrankom, smetiščem in območjem pod Mladiko ter ureditev avtobusne postaje s prehodom za pešce na glavni cesti Postojna – Pivka v višini do največ 490.000 evrov.

Že lani so s sofinancerskim deležem ministrstva sanirali šest odsekov lokalnih cest ter dveh javnih poti v višini do največ 400.000 evrov, izhaja iz vladnega gradiva.

Kot poudarjajo na ministrstvu, je omenjene cestne povezave treba urediti zaradi zagotovitve ustrezne varnosti krajanov v prometu, saj tam potekajo tudi načrtovani prometni tokovi za potrebe Slovenske vojske, zlasti prevozi večjih vojaških vozil.

V Hotedršici se je končala gradnja tako zelo težko pričakovanega vrtca, ki je včeraj na veliko veselje krajanov, občine Logatec in otrok odprl vrata. Kot je povedal župan Berto Menard, sta projekt s tedanjim predsednikom Krajevne skupnosti Hotedršica Jožetom Nagodetom načrtovala že pred desetimi leti, predšolski otroci pa so pol stoletja delili prostor s šolarji v podružnični osnovni šoli. »To ni le odprtje nove stavbe, temveč tudi velik korak naprej za lokalno skupnost,« je med drugim poudaril sedanji predsednik KS Ivan Špacapan.

Štirioddelčni vrtec, investicija je bila težka tri milijone evrov in pol, bo tudi razbremenil podružnično osnovno šolo, pravi župan Berto Menard, ravnateljica Vrtca Kurirček Brigita Česnik pa je dajala, da je bližina šole dodana vrednost, saj bo otrokom olajšala prehod iz vrtca v šolske klopi. 

Po županovih besedah se Hotedršica razvija, treba bo narediti še kaj. V Hotedršici tako že gradijo komunalno infrastrukturo v vrednosti 4,5 milijona, prav tako pa se v Logatcu pripravljajo na gradnjo četrte osnovne šole. Kajti Logatec raste in župan upa, da bo država vendarle imela posluh za potrebe te občine. Kaj sta še povedala ravnateljica in župan? Klikni in poslušaj.  

 Foto: Občina Logatec 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo iz Evropskega socialnega sklada do septembra 2029 delno sofinanciralo delovanje 16 večgeneracijskih centrov. Na razpisu je bil uspešen tudi Zavod Znanje Postojna. Njegovi projektni partnerji so Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica,  OE Ljudska univerza Ilirska Bistrica, Ljudska univerza Postojna, Javni zavod Snežnik iz Loške doline in Zavod Samostojen si iz Cerknice, v okviru katerega deluje večgeneracijski center.

Sara Smaić iz cerkniškega centra je povedala, da so sredstev veseli, saj bodo svojo energijo usmerili v programe in njihove udeležence. Večgenracijski centri so, kot pove že ime, namenjeni prav vsem, tudi ranljivim skupinam, ki jih najdemo prav v vsakem okolju. Tako nudijo znanja, uporabnikom pa pomagajo premoščati tudi življenjske stiske. Poslušaj.