Mednarodna zveza za geološke znanosti (IUGS) je včeraj na 37. mednarodnem geološkem kongresu v Busanu v Južni Koreji objavila seznam “Drugih 100 geoloških dediščin IUGS”. Nanj se je pod zaporedno številko 126 uvrstila tudi Račiška pečina. Ta kraška jama se ponaša z izjemnim sedimentnim profilom, ki sega od poznega pliocena do danes.
Kot so sporočili z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, si je Račiška pečina, ki leži v jugovzhodnemdelu Podgrajskega ali Matarskega podolja, blizu Podgrada v Občini Ilirska Bistrica, mesto na seznamu priborila zaradi izjemne pomembnosti za stratigrafsko-sedimentno dediščino.
Zasluge za uvrstitev Račiške pečine na ugledni seznam gredo njenemu geološkemu profilu, kjer se izmenjujejo plasti sige in gline, bogate s fosilnimi ostanki ter kronostratigrafskimi informacijami, zapisi podnebnih sprememb in obratov magnetnega polja. Med slednjimi izstopa obrat Matuyama-Brunhes, ki je v profilu natančno določen na 777,7 ± 6 tisoč let. Paleontološke najdbe, kot so najstarejši znani fosil jamskega polža Zospeum sp. (približno 2 milijona let) in ostanki jamskega medveda Ursus ex gr. spelaeus (starejši od 72 tisoč let), razkrivajo tudi pomembne podatke o preteklih ekosistemih.
»Na to izjemno priznanje smo še posebej ponosni, saj potrjuje, da je sedimentni profil iz jame geološko pomembna lokacija na svetovni ravni,« so sporočili z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Objava Drugih 100 geoloških dediščin IUGS je bila eden glavnih dogodkov drugega dne 37. mednarodnega geološkega kongresa. V tej globalni pobudi je sodelovalo več kot 700 strokovnjakov iz 80 držav in 16 mednarodnih organizacij. Globalna pobuda se je sicer začela z objavo Prvih 100 med dogodkom ob 60. obletnici IUGS leta 2022 v Zumaji. Glavni cilj tega sodelovalnega programa, ki ga vodi IUGS, je dati najvišje priznanje tistim lokacijam, ki so ključnega pomena za geološke znanosti.
“Te lokacije predstavljajo najboljše primere geoloških značilnosti in procesov na svetu. So mesta, kjer so bile odkrite pomembne informacije o Zemlji in njeni zgodovini, ter mesta, ki so prispevala k razvoju geološke znanosti. Nahajajo se po vsem svetu in so geološko raznolike. Prepoznavnost in vidnost “Drugih 100″ s strani IUGS lahko pripomoreta k njihovi nadaljnji vrednosti kot izobraževalni viri in kar je najpomembnejše, k njihovi ohranitvi,” so navedli organizatorji.
Vsaka štiri leta kongres združi pomemben del geološke skupnosti z vsega sveta. Oba seznama sta predstavljena v knjigi, ki je dostopna na spletnih straneh Mednarodne komisije za geološko dediščino.