Kmalu se no začelo novo šolsko leto, na cestah bomo znova pogosteje srečevali otroke, okoli šol pa se bo spet zgostil promet. Na prvi šolski dan se pripravljajo otroci, starši, pedagoški delavci in tudi policisti.
Načelnik Policijske postaje Postojna Bojan Žolger opozarja, da smo za prometno varnost otrok odgovorni vse leto, ne samo na prvi šolski dan. Otrokom pa moramo biti zgled tudi v prometu. Poslušaj posnetek.
Da bo prvi šolski dan za prvošolce prijeten in jim morda ostal tudi v spominu, se bodo potrudile tako osnovne šole kot občine. Povsod bodo zanje pripravili sprejeme, večino jih bodo pozdravili tudi župani, še včerajšnji malčki se bodo razveselili tudi daril. Število prvošolčkov se v vseh občinah v regiji zmanjšuje.
Osnovno šolo Pivka bosta letos obiskovala dva razreda prvošolcev, v vsakem bo 22 otrok. Šest prvošolcev bo v podružnici v Šmihelu, prav toliko jih bo v Osnovni šoli Košana. V košanski in šmihelski šoli je bilo prav toliko prvošolcev tudi lani, v Osnovni šoli Pivka pa jih je bilo v vsakem razredu po šest več.
Župan Občine Cerknica Marko Rupar se bo tudi letos udeležil sprejema prvošolčkov na vseh šolah v občini. V občini Cerknica bo v letu 2024 prvič prestopilo šolski prag 126 prvošolčkov. V Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica jih bo 53, na njeni podružnici Maksim Gaspari Begunje 19 in 16 na podružnici 11. maj Grahovo. Na Osnovni šoli Jožeta Krajca Rakek bodo pozdravili 27 učencev prvega razreda, na unški podružnici Rudolfa Maistra pa bo v šolske klopi prvič sedlo 11 otrok. Kot ugotavljajo na Občini Cerknica, se skupno število prvošolčkov v zadnjih treh letih nekoliko zmanjšuje. Leta 2022 jih je bilo 136, leto zatem 127, letos je eden manj. »Največje nihanje v zadnjih petih letih je na Osnovni šoli Rakek, kjer se število prvošolčkov giblje med 20 in 29 in na podružnični šoli na Uncu, kjer se število giblje med 10 in 19 prvošolčki, medtem ko je na ostalih šolah nihanje nekoliko manjše,« odgovarjajo na občini in dodajajo, da so kljub nihanjem razredi oblikovani na vseh šolah v občini, tako, da trenutno na nobeni šoli ni kombiniranih razredov.
Na OŠ Antona Žnideršiča le en oddelek
V Občini Ilirska Bistrica imajo kar sedem osnovnih šol, letos jih bodo obiskovali 103 prvošolci, kar je glede na nekaj zadnjih let, ko je bilo povprečje nekje 130 prvošolcev, kar precejšnji upad. »Najbolj se to pozna pri Osnovni šoli Antona Žnideršiča kje sta po navadi sva oddelka prvošolcev, letos pa bo le eden,« so nam pojasnili na občini. Šole bodo za učence prvih razredov pripravile sprejeme, občina pa jih bo v okviru sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obdarila z nahrbtniki.
Število prvošolcev se zmanjšuje tudi v Loški dolini. V šolskem letu 2016/2017 so imeli na Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja Stari trg 26 prvošolcev in v njeni podružnici v Iga vasi 13. Glede na to, da so lani v Starem trgi in Iga vasi našteli po 10 otrok, ki so prvič sedli v šolske klopi, predlani pa 13 in 9, so lahko letos bolj zadovoljni. V Starem trgu bodo imeli 20 in v Iga vasi 12 prvarjev. »V preteklih letih smo na podružnici oblikovali tri samostojne razrede, od šolskega leta 2020/2021 pa kombiniran oddelek 1. in 2. razreda. V letošnjem šolskem letu imamo kombiniran oddelek 2. in 3. razreda,« so nam pojasnili na šoli, kjer se pripravljajo na dva sprejema prvošolcev.
V Lazah ne bo prvega razreda
Na prvi šolski dan bo vse tri matične šole v Občini Logatec obiskal župan Berto Menard obiskal in prvošolcem podaril knjigo ter slovensko zastavo, podružnične osnovne šole bo, prav tako z darilom, obiskal naslednji dan. Med njimi ne bo podružnice v Lazah, saj letos tam ni prvošolca, na matični Osnovni šoli 8 talcev, pa jih je 96. Osnovno šolo Tabor bo obiskovalo 53 prvošolcev, 12 jih bo sedlo v klopi hotenjske podružnice, štirih prvošolcev pa so veseli v Rovtarskih Žibršah. 27 prvošolcev bodo pozdravili na Osnovni šoli Rovte, v njeni podružnici na Vrhu Svetih Treh Kraljev pa bodo prag šole prvič prestopili trije otroci. Na Logaškem imajo tako skupaj 196 učencev in učenk prvega razreda, lani jih je bilo 209, predlani pa 163.
Poglejmo še na Bloke. Osnovno šolo Toneta Šraja Aljoše bo letos obiskovalo 17 prvošolcev, kar je v povprečju primerljivo s preteklimi leti. Občina jih bo obdarila, župan na nagovoril in pozdravil.
Na odgovor o številu prvošolcev v še eni občini iz regije še čakamo, in ga bomo objavili, ko ga dobimo. Vsem, ne le prvošolcem, pa želimo prijetno in radovedno šolsko leto.
Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica
Za slovensko odpravo na paraolimpijskih igrah so se tekmovanja začela v četrtek z nastopom lokostrelca Dejana Fabčiča. Imel je 15. izid v kvalifikacijah z ukrivljenim lokom, po katerih je dobil tekmeca za prve izločilne dvoboje.
V sredo se bo pomeril s Turkom Papaganom. Po najboljšem izidu sezone je tekmovalec iz Hrašč pri Podnanosu povedal … Klikni.
S sotekmovalko iz mešane ekipe Živo Lavrinc. Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpijski komite, NPC Slovenia
Foto:
Kulturni dom Postojna je tudi letos pripravil abonmaja za odrasle in najmlajše. Ob ponujata po šest izbranih predstav. Predstave za odrasle so se ustalile v torkovem terminu in se pričnejo ob 19.30, predstave za otroke pa so ob četrtkih popoldne.
Prvi predstavi bosta v oktobru. Postojnski kulturni dom bo abonente letos zapeljal na Reko, kjer si bodo ogledali novo opero. Sicer pa je program za odrasle razmeroma lahkoten, s komedijami. Zadnja v naboru je čisto sveža, saj še ni imela premiere. Več v pogovoru.
V 84. letu starosti je v sredo umrl muzikolog, glasbenik in duhovnik Edo Škulj. Bil je častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, kot avtor in urednik je podpisal več kot 50 knjig, zaslužen je za transkripcijo celotnega opusa Jakoba Gallusa. Njegova zadnja obsežna monografija je izšla leta 2017, ob 100. obletnici smrti skladatelja Frana Gerbiča.
V Kulturnem domu Cerknica jo je predstavil s sogovorniki: takratno urednico pri Mohorjevi družbi urednico Alenko Veber, pomočnikom ravnatelja NUK mag. Zoranom Krstulovićem in ravnateljem glasbenene šole Frana Gerbiča Cerknica Milivojem Matkovičem.
Edo Škulj se je rodil 3. maja 1941 v Podsmreki pri Velikih Laščah. L. 1948 se je s starši preselil v Argentino, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo in bogoslovje. Nato je študiral v Rimu, postal l. 1971 magister teologije, nato pa je promoviral »summa cum laude« iz cerkvene glasbe. Kot izseljenski duhovnik je služboval v Frankfurtu, se preselil v Ljubljano, postal tajnik teološke fakultete, vodja podiplomskega študija in predavatelj na oddelku za cerkveno pravo Akademije za glasbo v Ljubljani. Obnovil je revijo Cerkveni glasbenik, izdal dve ljudski pesmarici, Gallusovo mašo, motete in madrigale ter l. 1991 prejel Gallusovo plaketo. Posebej se je posvečal študiju slovenskega orglarstva, je tudi soavtor monografije Orgle na Slovenskem.
Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica
