Na gradu Prem bodo danes ob 19. uri odprli občasno razstavo z imenom Istranke, potovke, Šavrinke Pokrajinskega muzeja Koper. Avtorica razstave o ženskem trgovanju z domačimi pridelki  od konca 19. do sredine 20. stoletja, je etnologinja Tina Novak Pucer.

Zgodovinarka Mateja Kakež iz muzejske enote na Premu pa je Istrankam dodala še del o ženskah, ki so s trgovanjem povečevale družinski proračun v Brkinih oziroma okolici Ilirske Bistrice. Pre-prodajalke in potovke – krušarice, mlekarice, jajčarice in perice so bile neke vrste posrednice med tradicionalnim vaškim svetom in obalnimi mesti, od koder so domov prinašale tudi številne novosti. Nekatere so svojo dejavnost opravljale še po drugi svetovni vojni, saj sta popotništvo in preprodaja postala njihov način življenja. Danes šavrink oziroma jajčaric ni več. Poslušaj. 

Udeleženci programa Varno na kolesu že nekaj časa zasluženo kolesarijo po počitniških dneh, med njimi tudi zmagovalci programa iz podravske in primorsko-notranjske regije.  Naši šolarji so se najbolje odrezali v vsebinskem sklopu Aktivno na kolesu vsak dan, kjer so si v skupnem programu opravljenih nalog  prvo mesto prislužili učenci iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak. Za trud in prizadevnost so poleg denarne nagrade v višini tisoč evrov  prejeli tudi paket praktičnih nagrad in bon za športno aktivacijo celotne šole pod okriljem AMZS. Osvojili so namreč tudi nagrado za najboljšo nalogo na področju prometnih pravil. 

Učenci OŠ Heroja Janeza Hribarja Stari Trg pri Ložu so za drugo mesto dobili novo šolsko kolo in praktične nagrade, ki jih bodo spremljale ob njihovih kolesarskih podvigih.

Na tretje mesto, ki je zagotovilo bon partnerja AMZS za izvedbo prometne predstavitve in praktične nagrade, se je uvrstila OŠ Jurija Vege Moravče. v vsebinskem sklopu razpisa Postajam kolesar pa so bili najboljši šolarji s Ptuja, iz Kočevja in Črne.  

Vodja programa, ki ga izvaja družba Butan plin s partnerji, Tanja Medved Voglar je ob zaključku dejala, da so ponosni, na izvedeno že 12. uspešna sezono programa Varno na kolesu. Tudi letos so poleg prometne varnosti in znanja o prometu spodbujali k ozaveščanju o trajnostni mobilnosti. Šole oziroma učenci so s svojimi izdelki navdušili žirijo ter ponovno dokazali, da premorejo veliko znanja, kreativnosti ter jim je kolo zelo ljubo prevozno sredstvo. V minuli sezoni so uspeli izvesti tudi prvo usposabljanje za učitelje mladih kolesarjev.

Foto: arhiv programa Varno na kolesu 

V Kosovelovem domu Sežana jutri začenjajo s Poletnim kinom na Krasu. Do 13. julija bodo odvrteli pet aktualnih filmskih uspešnic pod milim nebom. Ogled vseh bo brezplačen. V sežanskem kulturnem hramu so še vedno razstavljena dela avtorice Irene Gayatri Horvat.
Mesto na Krasu bo že ta petek obiskal vsakoletni mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. V mesecu juliju napovedujejo še lutkovni koncert uglasbenih Kosovelovih otroških pesmi, koncert klasične glasbe društva InMusic ter otvoritev festivala Mladifest.

Za uvod v nedeljski furmanski praznik turistično društvo Postojna v petek ob 15. uri vabi v Modrijanov mlin v Parku Postojnska jama na odprtje razstave akademskega slikarja Veljka Tomana z naslovom Prevoz rakiškega jambora v Trst.

 Podvig so bili tovrstni prevozi že sami po sebi, kaj šele vožnja 64 metrov dolgega jambora, ki je dobil ime lesena pošast. Pot, po kateri so potovali, je v glavnem potekala po nekdanji rimski cesti, ki je bila speljana naravnost, na nekaterih odsekih pa zelo strma. Po ravnem so praviloma vozili s šestimi do osmimi pari konj, v klance pa vselej z volovsko vprego. Na poti od Rakitne do Cerknice ni bilo večjih težav, zataknilo pa se je pri železniškem nadvozu na Rakeku. Da so prišli skozenj, so morali odnašati zadnji, lažji konec jambora. Pri tem je pomagalo kar štirideset Rakovčanov. Po vseh težavah so januarja 1894 z jamborom končno prispeli na cilj v Ladjedelnico svetega Marka v Trstu, kjer jih je pričakala velika množica Tržačanov. Nekdanji revirni gozdar na Rakitni Darko Jerina je pred leti želel obuditi spomin na ta neverjeten prevoz in takrat so nastale tudi Tomanove risbe. Več v posnetku. 

Risba: Veljko Toman 

Občini Loška dolina s slovenske in Čabar oziroma Grad Čabar s hrvaške strani se v začetku julija tradicionalno srečata na meji. Letos so bili gostitelji sosedje. Župana Matjaž Antončič in Antonio Dražović sta se pogovarjala tudi o možnostih sodelovanja v prihodnosti.

Najverjetneje se bodo župana ter predstavniki institucij in društev na tak način na meji srečevali le še na 5 let, vsakoletno srečanje pa gradili na zgodbi rimskega zapornega zidu, ki je tekel tudi med današnjima Babnim Poljem in Prezidom. Poslušaj.