Ministrstvo za naravne vire in prostor je izbralo deset finalistov, ki se potegujejo za nagrado Rada Smerduja. To bodo letos podelili prvič, z njo pa želi ministrstvo prispevati k večjemu zavedanju ljudi o pomenu aktivnega ohranjanja narave. Med finalisti je tudi dr. Jure Tičar, ki je od leta 2013 vodja Službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije. V doktorski raziskavi in v projektih je sledil reševanju problematike onesnaženosti jam.

Z obsežnim pregledom dokumentacije o 15.269 registriranih jamah je kot prvi na svetu pridobil podatke o stanju jam na ravni države. Opredelil je prostorsko pojavljanje onesnaženih jam in dejavnike, ki so vplivali na njihov pojav. Obenem je razvil model za napovedovanje onesnaženosti jam ter model za prednostno sanacijo onesnaženih jam.

Rezultate svojih raziskav je objavil v različnih publikacijah, z njimi redno seznanja medije, jih predstavlja na posvetih in okroglih mizah ter jih predaja tudi mednarodni jamarski skupnosti. S svojimi predstavitvami v jamarski skupnosti in med prebivalstvom dviguje zavest o pomenu reševanja problematike ter spodbuja k aktivaciji lokalnih skupnosti k boljšemu odnosu do naravnih vrednot, so zapisali predlagatelji.

Prejemnika letošnje nagrade bodo razglasili 14. junija v parku Škocjanske jame, so sporočili z ministrstva.

Jure Tičar je pregledoval tudi jame v naši regiji in že leta 2019 povedal, da najbrž najbolj onesnažena slovenska jama leži v zaledju Pivških presihajočih jezer.  Na Pivškem so hitro ukrepali, dobili denar ter udornico Ravnica začeli čistiti v okviru projekta Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera Pivka.kras.presiha,  ki je bil sofinanciran s sredstvi države in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zdaj iščejo pot do novih sredstev, saj morajo iz Ravnice ostraniti še tretjino odpadkov.

Foto: Leopold Bregar 

Poletje v lokalnih skupnostih predstavlja vrhunec gradbene sezone. Tako je tudi v Ilirski Bistrici, kjer pa se je več del tudi že začelo. Med njimi je gradnja podjetniškega inkubatorja v Industrijsko-obrtni coni Trnovo.

Po načrtih bo stavba končana jeseni in začela delovati po novem letu. Dela tečejo po načrtih tudi v Podgradu, občina ureja cesto na Mašun, aktualno je tudi javno naročilo za sončne elektrarne na štirih občinskih stavbah. Poslušaj. 

Gradnja inkubatorja je stekla spomladi. 

Foto: arhiv Občine Ilirska Bistrica 

Zavod Samostojen si je preko Centra za mlade Petka in ob finančni pomoči Občine Cerknica  hitro napolnil vse termine  počitniškega varstva, tudi v Večgeneracijskem družinskem centru Cerknica ne počiva. Junija se tam še veliko dogaja, zaposleni pa nato poletje izkoristijo za pripravo novih programov in dejavnosti, je povedala Sara Smaić.

Pripravili so že dan odprtih vrat tečaja angleščine za starejše in izvedeli veliko o varnem oziroma nevarnem sončenju. Ta teden pa bodo na delavnici razgibali možgane in pokazali vaje za razvoj spomina, petek pa bo v znamenju glasbe. Več v posnetku. 

Tričlanska strokovna komisija v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva je imela zahtevno delo ob zaključku podjetniškega programa Biznis in pip. Med trinajstimi poslovnimi idejami so po trimesečnem intenzivnem pridobivanje podjetniških veščin in kompetenc izbrali dve, ki so ju nagradili kot najboljši.
Najbolj inovativni in perspektivnimi ideji so podelili 10.000 evrov. Vodja inkubatorja Dolores Keš ocenjuje, da je podjetniški program Biznis in pip dokazal možnosti medsebojnega sodelovanja podjetnikov z različnih koncev regije.

»Tukaj je zdaj moj dom,«  pravi trener fitnesa Aleš Finžgar. V Postojno ga je iz vasi Podbrezje pri Kranju pripeljala ljubezen.  Pri nas mu je zelo lepo, le pokrajina se precej razlikuje od njegove domače, zato pogreša gore.

Gora oziroma Gura pa domačini pravijo Svetemu Lovrencu. Ta vrh nad Studenim pri Postojni je prav zaradi Aleševe pobude povezal ljubitelje narave in pohodništva z velikim srcem. Lani je prvič pripravil dobrodelni pohod na Lovrenc, letos ga je ponovil in k organizaciji pritegnil še več ljudi. Odziv je bil izjemen. Ker  bi še marsikdo želel prispevati denar za letovanje otrok na morju, je še vse do torka veljavna QR koda, preko katere lahko otrokom pomagate. Najdete jo tudi na vseh kanalih Radia 94.

Aleš Finžgar zase pravi, da je imel popolno otroštvo, z veliko podporo domačih ga je napolnil tudi s športom in dolgimi počitnicami na morju. Vesel bo, če se odzovete povabilu, in omogočite počitnice čim več otrokom.