Občina Pivka je konec aprila slavnostno obeležila zaključek še zadnjih del v okviru širšega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice, 1. sklop. V tem delu porečja »Reke sedmerih imen« sta sodelovali občini Postojna in Pivka.

Projekt je bil skupaj vreden skoraj 40  milijonov evrov, kar 90 odstotkov je prispevala Evropska unija, za preostanek pa je Pivka v veliki meri uporabila koncesnino, ki jo prispeva družba Postojnska jama. Ob nedavnem občinskem prazniku pa so s slovesnostjo še uradno obeležili zaključek del v Zagorju. Infrastrukturo so z gradnjo čistilne naprave tam začeli urejati že pred 15 leti. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban 

V prostorih logaške obrtne zbornice je v četrtek potekala izjemno dobro obiskana okrogla miza o izzivih in priložnostih logaškega turizma. Dogodek je prek javnega razpisa za turistične projekte sofinancirala Občina Logatec, predavatelji, vsi izvrstni poznavalci področja turizma, pa so razgrnili svoj pogled na prihodnost le-tega na Logaškem.

Podeželski turizem so izpostavili kot enega največjih trendov. V razpravi je bilo slišati številne predloge, kako dati zagon logaškemu turizmu, udeleženci pa so prisluhnili tudi zgodbam o nekaterim dobrih praksah. Poslušaj. 

Foto: Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec 

Bliža se 150 delovanja Društva Pihalni orkester Kovinoplastika Lož. Gre za izjemen jubilej, ki ga je vredno obeležiti in počastiti, saj gre za najpomembnejši kulturni dogodek v Loški dolini in malokatero društvo se lahko pohvali s tako dolgoletno tradicijo. V nedeljskem klepetu zato gostimo predsednika Društva – Janeza Pojeta, ki je že 42 let vidnejši član orkestra kot baritonist, v njem pa igra tudi njegov sin.

Čeprav je po naravi naravoslovec, se glasbi predaja z vsem srcem, zanima pa ga tudi zgodovina. Bil je predsednik mednarodnega orodjarskega združenja, pa tudi prvi mož uprave Kovinoplastike Lož v letih 2009-2012, sedaj pa deluje v podjetju za razvoj inteligentnih sistemov. Verjame, da je treba z vsakim zaposlenim ravnati kot s prostovoljcem. Več v prispevku.

48 prostovoljcev je ob podpori Notranjskega regijskega parka, direkcije za infrastrukturo in upravljavca cest ob Cerkniškem polju dvoživke letošnjo pomlad reševalo kar 40 noči. Biolog s parka Rudi Kraševec je na začetku sezone napovedal 10.000 rešenih dvoživk, a jih je bilo manj. Drugod po Sloveniji je bilo število rešenih dvoživk tudi za 90 % manjše kot lansko leto, na Cerkniškem jezeru pa je bil upad le 15 %. 

Če odštejemo povoze, lahko vzrok iščemo v sušah leta 2021 in 2022. Toliko so namreč stare dvoživke, ki so jih letos reševali. V mrestišča se namreč selijo le spolno zreli osebki. Dokler ob Cerkniškem jezeru ne bo podhodov za dvoživke, bo preživetje te lokalne populacije odvisno samo od prostovoljcev. Kljub njihovi pomoči, jih ob selitvi iz gozda na jezero od Cerknice do Goričic še vedno povozi 30 odstotkov, še raje več, saj vseh povozov ne utegnejo zabeležiti,  Direkcija za infrastrukturo podhode dela le ob popolnih rekonstrukcijah cest. Regionalna cesta od Cerknice proti Grahovemu še ni na vrsti, podhodov ni niti na lokalni cesti do Goričic. Je pa, ko je obnavljala cesto od Grahovega do Bločic, direkcija tam naredila dva podhoda, ki sta se izkazala za dobro rešitev.  Ne pozabimo, Cerkniško jezero je mokrišče svetovnega pomena, dvoživke pa so za mokrišča ključne vrste. Zakaj? Prisluhni prostovoljcu ni biologu z Notranjskega regijskega parka Rudiju Kraševcu. 

Demenca ni ena sama, največji delež zajema Alzheimerjeva bolezen. Starostnega pozabljanja ne moremo enačiti z demenco, saj slednja napreduje. “Čas ni na vaši strani,” je na predavanju v postojnski knjižnici povedala specialistka psihiatrije in psihoterapije Anica Gorjanc Vitez.
Delovna terapija pomaga, predvsem pri socialnih interakcijah. Velik pomen pa imajo predvsem zdravila, ki ohranjajo nevronske poti. Bolj učinkovita so, če jih zdravniki predpišejo v zgodnji fazi bolezni. Proces demence je torej mogoče upočasniti, a bolezen je kronična. Več v zvočnem zapisu.