Logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Osnovna šola Rovte v petek vabita na 54. območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občine Logatec, ki se bo pričela ob 17. uri v Domu krajanov Rovte. Deset pevskih zborov se bo predstavilo v dveh delih, sprva otroški, po premoru še mladinski pevski zbori.
V soboto ob 18. uri bo v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte sledila še območna revija odraslih pevskih zasedb občine Logatec. Na sobotni reviji se bodo predstavili Vokalna skupina Anima, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Logatec, Pevska skupina Taborke, Pevski zbor Notranjska in Mešani pevski zbor Adoramus. Vsi bodo poleg svojega repertoarja zapeli tudi skupno pesem Tam, kjer sem doma Jožeta Privška.

Konec tedna se zaključuje projekt izvajanja primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah. Pri njem sodelujejo tri kmetije iz primorsko-notranjske regije, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica-Alzheimer Slovenija ter Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna.
Na postojnski srednji šoli so sprva pogledali, kakšne pripomočke za ranljive skupine tržišče že ponuja ter pregledali relevantno znanstveno kot tudi poljudno literaturo. Nato so z dijaki izdali svoje pripomočke kot so prilagojene visoke grede, sestavljanke in družabne igre. Testirali so jih na sodelujočih kmetijah. Dijaki so ugotovili, da z njimi lahko upočasnijo razvoj demence. Vodilni partner projekta je Kmetija Slavec iz Knežaka, financiran je iz Evropskega sklada za razvoj podeželja.

Foto: SGLZŠ Postojna

Čez natanko teden dni bodo kulturne ustanove po državi zaznamovale svetovni dan knjige, ponekod so sicer s programom že pohiteli. Šolarji so namreč ta konec tedna vabljeni v postojnsko knjižnico, kjer bodo tako kot ob preteklih izvedbah tam tudi prespali. Če so lani povabili šolarje 2. osnovnošolske triade, letos vabijo učenke in učence 7., 8. in 9. razreda iz občin Postojna in Pivka.
Letošnja Noč knjige v postojnski knjižnici se bo pričela v petek ob 18. uri in končala prihodnje jutro ob zajtrku. Najstniki bodo v okviru dogodka spoznali poklic svobodnega umetnika, obiskali bodo atelje Leona Zuodarja in se preizkusili v likovnem izražanju. Ob vodenem pogovoru s skritim gostom pa bodo izvedeli, da je tudi ples oblika izražanja. Dogodek je brezplačen, knjižnica prijave zbira na e-naslovu knjiznica.postojna@gmail.com.

Z aprilom je na Blokah vrtec dražji za slabih pet odstotkov, kar je na 8. redni seji, ki je potekala v drugi polovici marca, potrdil občinski svet. Veljavne cene namreč niso pokrivale več vseh stroškov, je razložil župan Jože Doles.

Lansko leto so se dvignile plače zaposlenim, materialni stroški so višji, precej pa se je podražila hrana. V šolskem letu 2023/2024 vrtec na Blokah obiskuje 87 otrok. Poslušaj. 

Foto: Občina Bloke 

Na Krasu in v porečju Reke so partnerji projekta ReNature v dveh letih izkrčili več kot 40 hektarov travnikov in obnovili devet napajališč za živino, kar je pomembno za dvoživke  in nekatere žuželke. Najobsežnejšo obnovo travnikov so izvedli na območju Vremščice. Tam so  pod vodstvom ljubljanske Veterinarske fakultete izkrčili 39 hektarov zaraščajoče se površine in dobili dodaten prostor za pašo črede avtohtonih ovc istrskih pramenk, ki bo preprečila ponovno zaraščanje.

Nekaj več kot pet hektarov travnikov pa so obnovili tudi v občini Pivka in tako prispevali k ohranjanju življenjskega prostora pomembnih vrst ptic in metuljev. V bližini dvorca Ravne so zasadili manjši travniški sadovnjak, saj je tudi teh vse manj, nudijo pa dom več vrstam ptic. Na območju Brkinov je Park Škocjanske jame obnovil več mokriščnih življenjskih okolij, osem kalov in en obokan oz. narečno “velban” studenec.  

Kot so pojasnili ob zaključku projekta, so travniški in mokriščni ekosistemi zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb, suše, erozije, spremenjene rabe zemljišč in vnašanja tujerodnih vrst rastlin in živali ta območja hitro izginjajo. S projektom so želeli to izginjanje ustaviti. Ocenjujejo, da so  z ukrepi krčenja zarasti in obnove kalov prispevali k blaženju podnebnih sprememb in k ohranjanju pomembnih vrst rastlin in živali.

Projekt, vreden 1,2 milijona,  je sofinanciran norveški finančni mehanizem. 

Foto: arhiv projektnih partnerjev