Pred mikrofon smo povabili Logatčana, letošnjega prejemnika Februarskega priznanja za izjemne dosežke na področju kulture. Vid Pupis je klarinetist, ki je že trideset let član Pihalnega orkestra Logatec. Zadnje desetletje ga je tudi vodil, pred tem pa dirigentsko paličico vihtel pri Postojnski godbi 1808.
Vid Pupis zase pravi, da je bil v otroštvu bolj zavezan športu, šele kasneje se je njegovo glasbeno udejstvovanje spremenilo v profesionalizem. Svoje znanje z veseljem in vnemo predaja mlajšim generacijam, klarinet poučuje na Glasbeni šoli Franca Šturma, na logaški glasbeni šoli pa vodi šolski pihalni orkester. Je tudi član zasedbe Etnomad, ki preigrava balkansko-orientalne melodije.

Danes praznujemo dan upora proti okupatorju, v spomin na leto 1941 in ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, v spomin skupnemu boju proti okupatorju in boju za enotnost Slovenije. 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar  je spregovorila o partizanskem boju, ki je Sloveniji dal svobodo in osnovo za današnjo samostojnost, pa tudi o nujnosti dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev. Poslušaj. 

Šolarji na Podružnični osnovni šoli Planina so z učiteljico Matejo Magajno posneli pesem in videospot ter ju prijavili na spletni festival Peace got talent. Na njem bodo 4. maja zastopali barve Slovenije.
Festival je del mreže Living Peace International, ki jo je ustanovil urugvajski učitelj Carlos Palma, da bi med mladimi širil željo po aktivnem državljanstvu in mirovni vzgoji. Šolarji in učiteljica želijo projekt predstaviti še ostalim otrokom na Postojnskem, za to so že pripravili predstavo z naslovom “Ljubezen je nalezljiva.”

Danes je 125. obletnica smrti Dragotina Ketteja. Kette je bil prepoznan kot eden velikih slovenskih pesnikov že v obdobju tik pred smrtjo. Med služenjem vojaščine se je močno prehladil in začel bljuvati kri. Tako kot starša je tudi on zbolel za jetiko. Njegovega pogreba so se udeležili številni takratni pomembneži. Časnik Slovenski narod pa je kasneje poročal, da je bil Kettejev grob že po dobrih dveh letih zapuščen in brez nagrobnika.
Po prvi svetovni vojni se je začelo postavljanje spominskih obeležij tistim, ki so bile pomembne osebnosti slovenskega narodna, za utrjevanje slovenske identitete. Leta 1923 je bila torej postavljena grobnica vsem trem pokojnim predstavnikom slovenske moderne, Ketteju, Murnu in Cankarju. O obeležjih Dragotinu Ketteju je v lanski zgodovinski reviji Kronika pisala zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka Aneja Rože.

Občina in Turistično društvo Bloke to nedeljo vabita na Pohod po Krpanovi poti. V osnovni različici je dolg 19 kilometrov, kdor želi, ga lahko podaljša za 4 kilometre in obišče še povirje Iške. Večina pohodnikov pot premaga v štirih do šestih urah in ob tem spozna še  dvajset  posebej označenih pojavov naravne in kulturne dediščine. Seveda spoznajo tudi Martina Krpana in izročilo, povezano z njim.

Udeleženci pohoda si bodo pri sv. Urhu  ogledali ostaline gradu oziroma tabor Nadlišek, malo dalje so  ostaline Fajglove domačije, kjer je bil Martin Krpan doma in tudi mežnar pri prej omenjeni cerkvi, v bližini so ruševine gradu Pajkovo kjer je bil Krpan zaposlen kot “mirkač”. Naštejmo le še nekaj drugi znamenitosti ob poti:   nizko barje Bloščice,  brbotajoči vodnjak,  spomenik bloškemu volu saj je znano, da so bili Bločani odlični rejci in prekupčevalci , 150 let stara sušilnico sadja, čez sto let star mlin, ki še vedno melje. Pohod  je že leta zelo priljubljen tudi izven meja domače občine. Več v posnetku. 

Foto: Občina Bloke