Zelena balinarska dvorana v Postojni bo v soboto in nedeljo gostila Zaključni turnir Super lige 2023/24. Za naslov državnega prvaka v moški članski konkurenci se bodo borili škofjeloška Trata, sežanska Skala, Zabiče in Ilirska Bistrica.

 Redni del sezone so na tretjem mestu sklenile Zabiče, ki jih v sobotnem dopoldanskem polfinalu, ob 10. uri, čaka obračun s sežansko Skalo. Balinarji Ilirske Bistrice so v rednem delu sezone vpisali trinajst zmag, en remi in štiri poraze, kar pomeni, da so redni del sezone končali na četrtem mestu.  V soboto ob 15. uri bo njihova nasprotnica branilka naslova Trata.

Finale balinarske superlige bo v nedeljo ob 14. uri, že ob 10.30 pa se bo s tekmo za prvo mesto med Postojno in ekipo Kozlek Kuteževo ter za tretje mesto med ekipama Kolektor Idrija 1 in 2, zaključil zimski pokal mladih. 

Kot je sporočila balinarska zveza Slovenije, si boste tekme zaključnega turnirja   lahko ogledali tudi  v neposrednem prenosu preko spletne in Facebook strani ter Youtube kanala Balinarske zveze Slovenije (BZS) , rezultate pa boste lahko v živo spremljali na Fb in spletni strani BZS preko platforme Challanger.

Vir in foto: BZS 

Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija je z Odborom za pomoč pri demenci Občine Postojna v čitalnici postojnske knjižnice ta teden pripravilo še zadnje predavanje v nizu predavanj o demenci. Tokrat je specialistka psihiatrije in psihoterapije Anica Gorjanc Vitez na poljuden način predstavila oblike in načine pomoči svojcem bolnikov z demenco. Pri demenci gre za kronično propadanje možganskih celic. To pa vpliva na vedenje, sposobnost izvajanja vsakdanjih opravil in na razmišljanje.
Ko možganska celica odmre, je ne moremo vrniti nazaj. Z zdravili pa lahko zmanjšamo vsaj hitro napredovanje bolezni. Ta so bolj učinkovita, če jih zdravniki predpišejo v zgodnji fazi bolezni. Strokovnjaki svojcem, ki skrbijo za sorodnika z demenco sporočajo, da morajo biti strpni in prilagodljivi. Komunikacija naj bo mirna, brez obsojanja, prepričevanja in povzdignjenega glasu. Bolnik naj sam opravlja določena opravila, ki jih zmore, vsekakor pa naj svojci poskrbijo za njihovo osebno higieno in prehrano. Sčasoma bo bolniku z demenco potreba po slednjemu tudi začela pešati.

V četrtek je v organizaciji Primorskega tehnološkega parka v Novi Gorici potekalo zaključno nacionalno tekmovanje v podjetniških idejah mladih Popri. Enaindvajseta sezona je bila rekordna, saj se je na tekmovanje prijavilo skoraj trideset odstotkov več mladih kot leto pred tem. Začele so 203 ekipe (607 tekmovalcev) iz vse Slovenije in zamejstva, v polfinale se jih je uvrstila približno polovica. Med 12 osnovnošolskimi ekipami v finalu pa je bila tudi ekipa Simply Clean iz Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak.

Kdo od tekmovalcev je svojo idejo najbolje razvil v poslovni model in ga tudi najbolj suvereno predstavil, so odločali podjetniki, ter Lari, Sari in Lei  z kneške ekipe za  inovativno krtačo s snemljivimi ter pralnimi nastavki, ki zagotavljajo čisto krtačo in negovane lase, ter za  zaključni javni nastop podelili tretjo nagrado.

Osnovnošolke so podjetniško idejo razvijale pod vodstvom mentorjev iz šole, Tanje Blažek in Jureta Gustinčiča,  ter Dolores Keš, Uroša Turka, Monike Zajc in Doris Komen Horvat iz Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Slednjemu so mentoriranje zaupali tudi na Osnovni šoli Elvire Vatovec Prade. Ekipa šole z Obale Phoneout pa je na tekmovanju zmagala. Poleg tekmovalnega dela je finale letos  prvič spremljal Popri festival podjetnosti in podjetništva mladih Slovenije. Na njem so mladi lahko spoznali uspešne Popri tekmovalce iz preteklih sezon, ki si že utirajo podjetniško pot, ter se družili s podjetniki in gospodarstveniki.

Kot so po finalu sporočili iz Perspektive, bodo sistematično delo z mladimi na področju podjetništva  nadaljevali in nadgrajevali.

Vlada je za direktorja Arhiva RS imenovala dr. Andreja Nareda, ki je s tem dobil polni mandat na tem delovnem mestu za dobo petih let. Vodenje arhiva je prevzel danes, pred tem je bil dvakrat imenovan za vršilca dolžnosti direktorja.

 Andrej Nared je obiskoval Osnovno šolo Notranjski odred Cerknica, gimnazijo pa zaključil v Postojni, diplomiral in doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je v osrednjem slovenskem državnem arhivu zaposlen že 25 let. Od maja 2013 je opravljal naloge namestnika direktorja Arhiva Republike Slovenije, pred tem pa 15 let skrbel za starejše arhivske fonde s področja deželne uprave, nekatere tematske zbirke ter osebne fonde in zbirke.

Med letoma 2003 ni 2015 je bil tri mandate član strokovnega sveta Zgodovinskega arhiva Ljubljana, od leta 2012 do leta 2019 član Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnic prve svetovne vojne, med letoma 2016 in 2020 pa član strokovnega sveta Narodne in univerzitetne knjižnice.

Dr. Andrej Nared je bil tudi član Arhivskega sveta pri Ministrstvu za kulturo (2018–2023), Komisije za podeljevanje nagrade Klio pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije (2020–2022), Komisije za strokovne izpite na področju varstva arhivskega gradiva (2012–), Programskega sveta scopeArchiv (2014–2021), sodeloval sem v številnih drugih ad hoc komisijah, organizacijskih oziroma programskih odborih in delovnih skupinah s področja dela Arhiva RS. Bil je predsednik delovne skupine za pripravo predloga Pravilnika o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva (2016), od leta 2018 pa je predsednik Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj pri Arhivskem društvu Slovenije.

Da bi populariziral arhivsko gradiv je leta 2011 zasnoval spletno rubriko Arhivalija meseca, katere urednik je že 13 let.

Za projekt Arhivi – zakladnice spomina, pri katerem so v letih 2011–2015 sodelovali vsi slovenski arhivi, je za vodenje in realizacijo projekta leta 2016 prejel najvišje stanovsko priznanje, Aškerčevo priznanje.

Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica 

Na Uncu, kraju kjer je podedoval tetino posest, tam preživljal pokoj in umrl, na različne načine ohranjajo spomin na Rudolfa Maistra. Spomladi je to že tradicionalno Pohod po poteh generala Rudolfa Maistra, ki preko Starega gradu nad Uncem pohodnike pelje do Planinskega polja in nazaj. Pohod ima krajšo in daljšo različico. 

Tako Unec kot Planina imata bogato zgodovino, ki je za seboj pustila mnoge sledi, največ občudovanj in vprašanj ob trasi so gotovo deležne ruševine dvorca Haasberg. Maistrov pohod pa poteka tudi po zanimivi naravi in rakovški jamarji bodo organizatorjem pohoda pomagali pri ogledu Unške koliševke. Tudi letos se bodo pohodniki po vrnitvi na Unec okrepčali, če bodo želeli, pa si bodo lahko ogledali tudi spominsko sobo generala Maistra v unškem gasilskem domu. Poslušaj.