Zdravniška zbornica Slovenije je sredi decembra podelila odličja in zahvale. Zahvalo je prejela tudi prof. dr. Andreja Žele. Predavateljici sodobnega slovenskega jezika na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter izredni članici SAZU v razredu za filološke in literarne vede se je Zbornica zahvalila za pomemben prispevek pri pripravi potrebnih podlag za začetek izvajanja izpitov iz slovenskega jezika za tuje zdravnike v okviru Zbornice in uspešno izvajanje izpitov.

»V minulem letu je bila strokovna pomoč Andreje Žele pri pripravi jezikovnega dela podlag za začetek izvajanja izpitov iz slovenskega jezika za tuje zdravnike v okviru Zdravniške zbornice Slovenije preprosto neprecenljiva. Zaradi njene skrbnosti, visoke strokovnosti in razumevanja je izpit ustrezno prilagojen zdravniškemu strokovnemu jeziku,« so sporočili iz Zdravniške zbornice.

Raziskovalna področja dr. Andreje Žele so skladnja slovenskega jezika, slovenska leksikologija in leksikografija ter slovenski znakovni jezik, je tudi redaktorica pri novonastajajočem slovarju slovenskega jezika. V svojem delu se je tudi  že posvetila tudi domačim krajem. Zelo je znana njena narodopisna knjiga Kaku so živejli in si dejlali kratek cejt: kratke štorije s Pivškega.

Foto: Matej Povše, arhiv Zdravniške zbornice Slovenije 

Vest, da se lekarne po državi soočajo s težavami pri dobavi antibiotikov za otroke, je bila povod za pogovor z Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice Slovenije. Pojasnila je, da so antibiotiki neučinkoviti pri zdravljenju virusnih okužb. Zdravijo namreč okužbe, ki jih povzročajo bakterije. Ne smemo jih koristiti na lastno pest, prej je nujen obisk zdravnika.
Zaradi pretirane in nesmotrne uporabe antibiotikov je proti njim odpornih vedno več bakterij. Odpornost danes po svetu povzroči kar 700.000 smrti letno, do leta 2050 bi jih lahko že deset milijonov. Darja Potočnik Benčič sicer pravi, da je predpisovanje antibiotikov pri nas pod nadzorom in racionalno.

S prihajajočim koncertom v postojnskem kulturnem domu se začenja deseta, jubilejna sezona cikla zborovskih koncertov U3nek. Nastopila bosta Mešani pevski zbor Obalca in igralka Ana Zupan. Za režijo in scenarij je poskrbel zborovodja Klemen Miklavčič, ki od jeseni skrbi tudi za pevce Mešanega pevskega zbora Postojna.
Gledališki koncert “Sanje so večne”, prvi od treh U3inkov v tej sezoni, se v soboto, 14. januarja prične ob 19. uri. Projekt si je naslov sposodil pri pesmi Ferija Lainščka. Postojnski zbor sicer vabi na prvi celovečerni koncert, ki bo v februarju v dvorani Alojza Srebotnjaka.

Občinski svet na Blokah se je na 2. redni seji sestal takoj po novoletnih praznikih in že sprejel osnutek proračuna za letošnje leto. S 3,2 milijona na prihodkovni strani je proračun precej višji od lanskega, odhodkov je za 300 tisočakov več, razliko bodo pokrili iz presežka preteklih proračunov.

Župan Jože Doles na investicijskem področju izpostavlja več pomembnih projektov: trgovski center, nad katerim bo občina uredila 16 oskrbovanih in neprofitnih stanovanj, dom starejših občanov, ki bo s 60 namesto 24 posteljami precej večji od sprva načrtovanega, obnovili bodo tudi objekt nekdanje NLB, ki je namenjen športnim in izletniških izhodiščem po planoti. Zaradi novogradenj bodo v centru Nove vasi porušili nekaj stavb, novim potrebam bo sledilo urejanje prometne in komunalne infrastrukture. Poslušaj. 

Foto: Občina Bloke 

Prebivalci občin z več radona lahko spet zaprosijo za brezplačne meritve.  Zavod za varstvo pri delu je sporočil, da je na voljo 480 brezplačnih meritev, ki jih financira Ministrstvo za zdravje, v okviru katerega deluje Uprava RS za varstvo pred sevanji.

Območja z več radona so občine: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk. Nekaj meritev je na voljo tudi za manj ogrožene občine, med katerimi je tudi Ilirska Bistrica. Območja opredeljuje Uredba o nacionalnem radonskem programu, ki določa tudi ukrepe v primeru preseženih vrednosti. Na območjih z več radona so meritve v stanovanjskih objektih priporočljive, v podjetjih pa obvezne.

 Zavod za varstvo pri delu prijave občanov na meritve zbira na svoji spletni strani.

Čeprav je radon radioaktiven, ne predstavlja velike nevarnosti za človeka. Skupaj z zrakom ga sicer vdihnemo, vendar ga kot plin tudi izdihnemo. Drugače pa je  z njegovimi kratkoživimi razpadni produkti, ki so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Kot aerosole jih namreč pljuča odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se usedli, razpadajo in nastali delci alfa napadajo okoliško tkivo ter ga poškodujejo. Te poškodbe so lahko tako resne, da vodijo do nastanka raka. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov.

Koncentracije radona znižamo s prezračevanjem prostorov, zatesnitvijo razpok in špranj v tleh in z večjimi gradbenimi posegi. Mednje sodijo: utrditev talne plošče, prezračevanje jaškov, prezračevanje zemljine pod talno ploščo. 

Vir: Zavod za varstvo pri delu