Obiskovalci Parka vojaške zgodovine si lahko po več mesecih  spet ogledajo  letalo IAR-93 Vultur/Orel. Letalo je Sloveniji podarila Romunija pred devetimi leti. Zunaj je bilo izpostavljeno vremenskim vplivom, zato ga je Vojaški muzej Slovenske vojske v sodelovanju z zunanjim partnerjem in Parkom vojaške zgodovine popolnoma obnovil, za kar je porabil kar 250 ur.

Pobudo o donaciji romunskega letala Sloveniji sta pred več kot desetletjem dala Društvo vojaških pilotov vseh generacij in prijateljev vojaškega letalstva ter Slovensko-romunski poslovni  klub Triglav–Carpaţi. Letalo je plod znanja in dela takratnih Jugoslavije in Romunije. Da bosta sodelovali, sta državi podpisali leta 1971, prvi letali, eno v Jugoslaviji in drugo v Romuniji, pa sta poleteli tri leta kasneje. Poslušaj podrobnosti. 

Foto: Boštjan Kurent, PVZ 

Občina Cerknica še vedno pričakuje, da se bo gradnja kanalizacije v Selščku in Begunjah zaključila 30. novembra, tako kot je dogovorjeno. Dela se bodo nato premaknila v Cerknico, kjer bo treba položiti nove cevi od mostu pri nekdanji KGZ do avtobusne postaje. Ko bo to narejeno, bodo priključili begunsko kanalizacijo na centralno čistilno napravo v Dolenji vasi.

Krajani Dolenje vasi, kjer je centralna čistilna naprava, se novih priklopov bojijo, saj imajo slabe izkušnje s poplavljanjem ob neurjih. “Ta strah je odveč,” pravi župan Marko Rupar. Zakaj? Poslušaj.

»Svetovno prvenstvo v balinanju za mladince in mlajše člane, ki se je ta konec tedna zaključilo v alžirskem mestu Oran,  je potrdilo, da Slovenija ostaja balinarska velesila,« je zadovoljna Balinarska zveza Slovenije. Reprezentanca se je s severa Afrike vrnila s kar šestimi medaljami – eno zlato, dvema srebrnima in tremi bronastimi.

Mlajši član Žan Sodec je v natančnem zbijanju osvojil naslov svetovnega prvaka, mladinec Anže Moličnik je osvojil srebrno medaljo v igri v krog, mladinec Urban Hiti se je okitil s srebrom v hitrostnem zbijanju, dvojici mlajših članov Žan Sodec – Gašper Povh in mladincev Anže Moličnik – Nejc Čimžar Žuran ter mlajši član Gašper Povh v hitrostnem zbijanju so osvojili bron.

Vir in foto: Balinarska zveza Slovenije 

Na slavnostnem odprtju 26. Festivala slovenskega filma bodo 3. oktobra nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo podelili Radu Likonu. Rado Likon, ki je otroštvo in mladost preživel v Postojni, je prvi slovenski diplomant iz smeri filmska in televizijska kamera na slavni praški šoli za film, fotografijo in televizijo, FAMU. Magister umetnosti svoje znanje že več let podaja naprej, najprej ga je kot profesor na AGRFT, zdaj predava filmsko in TV kamero na Visoki šoli za umetnost na Univerzi v Novi Gorici. Je lastnik agencije CEBRAM, ki se ukvarja z video produkcijo in postprodukcijo ter član in podpredsednik Združenje filmskih snemalcev Slovenije ter več drugih stanovskih organizacij. Kot direktor fotografije je podpisan po skoraj trideset celovečernih filmov, najbolj znani so Poletje v školjki ena in dve, Leta odločitve, Razseljena oseba in Christophoros.

V njegovem opusu je še več kratkih igranih in dokumentarnih filmov, spomnimo se na dokumentarni film o astronavtki Suniti Williams, med televizijskimi deli izstopata nadaljevanki Primož Trubar in Julius Kugy, na področju lutkovnega filma pa so nepozabne Zverinice iz Rezije. Zdaj ga srečujemo na predstavitvah celovečernega dokumentarnega filma Temni pokrov sveta. Bil je direktor fotografije pri več kot 400 oglasnih filmih, sodeloval je pri skoraj vseh najbolj znanih reklamah v osemdesetih in devetdesetih letih. Je prejemnik številnih nagrad, leta 1982 je za fotografijo v filmu Razseljena oseba dobil tudi zlato areno. Rada Likona, ki je z veseljem prišel v Postojno, smo povabili v oddajo Nedeljski klepet. Prisluhni. 

Foto: osebni arhiv Rada Likona 

Zvečer se bo v Kulturnem domu Postojna zaključilo 61. Linhartovo srečanje, festival ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji in zamejstvu. Letošnji program je prežet s komedijami, državni selektor je za tekmovalni program izbral sedem predstav, popoldne bo na sporedu še zadnja.
Strokovno žirijo sestavljajo plesalka, koreografinja in profesorica umetnosti giba Uršula Teržan ter dramski igralec Gašper Jarni in režiser Tin Grabnar. Zaključek bo ob 18.30, ko bodo podelili nagrade matičke.