Projekt Kras.Re.Vita, ki se letos izteka, želi izboljšati stanje naravovarstveno najpomembnejših delov travišč na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Da obiskovalci Planinskega polja začutijo njegovo posebnost in se hkrati izognejo najbolj občutljivim predelo, skrbi Scilkina učna pot.

Obisk polja z motornimi vozili pa želi partnerka v projektu, Občina Logatec, omejiti tudi s tremi postajališči med Grčarevcem in Planino in  obiskovalce na učno pot usmeriti od tam in ne s travnikov ali prostorov ob reki Unici. Več v prispevku. 

Foto: Občina Logatec

Na povabilo k pogovoru v Nedeljskem klepetu se je odzval Cerkničan Mitja Dragolič. Od leta 2008 je dirigent Godbe Cerknica, v sestav se je sicer vključil kot 11-letni učenec glasbene šole. Klarinetist je z odliko diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, tam je leta 2016 pridobil tudi naziv magister znanosti.
Mitja Dragolič je študij dirigiranja opravil v Maastrichtu na Nizozemskem. Lani pa se lotil novega izziva, ko je uspešno prestal avdicijo za mesto vodje Orkestra Slovenske vojske. Dragolič pravi, da vedno išče višjo stopničko, nove projekte, vsekakor pa je izredno ponosen na domačo Godbo Cerknica.

Mladinski svet Postojna želi, da inovativni in kreativni mladi dobijo svoj prostor, kjer bodo dobivali prve izkušnje, navezovali stike in  dobivali strokovno podporo, zato jeseni začenja z Delavn’co Postojna. Gre za prostor, kjer bodo osnovnošolci med 6. in 9. razredom ustvarjali prototipe, projektirali, programirali, izdelovali preizkušali in uresničili svoje ideje. 

Z Mladinskim svetom v projektu sodelujeta občina in Ljudska univerza Postojna. Veliko denarja in materiala za prenovo prostora je Mladinski svet že dobil, še vedno pa išče orodje in pripomočke. Kladiva, žage, vrtalniki, pribor za vrtalnike, pribor za modeliranje in spajkanje, brusilno orodje in pripomočki … so tisto, česar bodo najbolj veseli. Prosi, da mu opis orodja (lahko tudi slike) pošljete na mail delavnca.postojna@gmail.com, za prevzem pa se boste dogovorili  individualno. Poslušaj. 

Na današnji dan pred 300 leti se je na južnem Tirolskem rodil naravoslovec Joannes Antonius Scopoli (1723–1788), ki je v Idrijo prišel kot zdravnik za tamkajšnje rudarje, takratno Kranjsko pa je zapusti kot avtor prvega znanstveno zasnovanega dela za ozemlje današnje Slovenije Flora Carniolica iz leta 1760. S svojim delovanjem in knjižnimi izdajami je postavil temelje medicine dela, botanike, zoologije, metalurgije, kemije, geologije in veterine na Slovenskem.

Ob 300-letnici rojstva zdravnika in znanstvenika, ki je na Kranjskem deloval petnajst let, je Občina Idrija na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija letošnje leto razglasila za Scopolijevo leto. Pri dogodkih v okviru projekta sodelujeta tudi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Botanični vrt Univerze v Ljubljani. O izjemnem, evropsko razgledanem znanstveniku, ki si je dopisoval tudi s Karlom Linnejem, smo se pogovarjali z biologom iz Notranjskega muzeja Postojna dr. Slavkom Polakom. Poslušaj. 

Na gradu Prem je na ogled gostujoča razstava Narodnega muzeja Slovenije Zgodbe iz davnine. Na njej je predstavljena najnovejša vizualizacija edinstvene arheološke krajine v deželah ob reki Donavi, ki so jih pripravili partnerji iz devetih evropskih držav v okviru projekta Arheološke eKrajine Podonavja.

 Bogata in kulturno raznolika arheološka dediščina Podonavja je edini ostanek tisočletja železnodobnega razvoja naše družbe in nosilec pomembnih informacij o naši preteklosti. Številni arheološki predmeti, ki jih občudujemo v muzejih, so dokaz le majhnega dela bogate in vznemirljive zgodovine, s katero so povezani. “Zato želimo z uporabo najnovejših tehnologij obiskovalcem omogočiti, da dediščino izkusijo v njenih izvornih pokrajinah,” ob razstavi sporočajo iz Narodnega doma Slovenije. S pomočjo virtualne resničnosti lahko raziščemo paleolitske jame, železnodobna in rimska naselja. V železnodobnem gradišču Ulaka, ki leži v Občini Loška dolina, lahko obiščemo kovačijo in si ogledamo kovaško orodje, ognjišče in talilnico. V višinski naselbini Grossklein (Avstrija) vstopimo v gomilo, v roke vzamemo ritualne predmete in se udeležimo pogrebnega rituala. V rimskem mestu Flavia Solva (Avstrija) pa si ogledamo areno in doživimo vrvež mestne tržnice.

Foto: Občina Ilirska Bistrica