Včeraj je minilo natanko 130 let od rojstva pisatelja in poštnega uradnika Jožeta Čampe. Na Bloškem so obletnico zaznamovali že minuli teden, ko so pripravili literarni večer, na pisateljevi rojstni hiši pa odkrili spominsko obeležje.
Jože Čampa je avtor roman Na mrtvi straži, ki je s 408.600 besedami najdaljši slovenski tekst v žanru kmečke povesti. Obsežen tipkopis je pričel nastajati po drugi svetovni vojni, končal ga je šele leta 1980. Celotna tetralogija je bila v celoti izdana šele v tem tisočletju. Čampa je umrl v Ljubljani 16. oktobra 1989.

Fotografija je bila objavljena v Bloškem koraku, glasilu Občine Bloke.

Dom upokojencev Postojna bo kmalu star pol stoletja in ne zadošča več potrebam sodobne institucionalne oskrbe starejših. Pristojno ministrstvo je pred letom po pregledu stavbe ugotovilo, da je bolj kot obnova smiselna novogradnja. Kot pogoj je  navedlo, da mora občina zagotoviti  zemljo za dom in pripraviti projektno dokumentacijo vključno z gradbenim dovoljenjem. Direktorica doma Alenka Curk, župan Igor Marentič in nekdanji minister Janez Cigler Kralj so aprila podpisali pismo o nameri za gradnjo novega doma v Postojni, občina pa je kmalu zatem zanj zagotovila parcelo.

Da so občina, dom upokojencev in ministrstvo aprila lani podpisali sporazum, s katerim so izrazili skupni interes za izgradnjo nadomestne infrastrukture za institucionalno varstvo starejših oziroma namestitvenih zmogljivosti za institucionalno varstvo starejših na območju Občine Postojna, ve tudi sedanja ekipa ministrstva. Čeprav občina izpolnjuje svoj del dogovora, ministrstvo za solidarno prihodnost časovnice za gradnjo novega doma upokojencev (še) nima.

Dom in ministrstvo morata namreč pripraviti investicijsko dokumentacijo in zagotoviti denar za gradnjo, pojasnjujejo na ministrstvu. Kot vir sredstev za gradnjo so navedli  integralni proračun Republike Slovenije in evropska sredstva.»Časovnica same izvedbe projekta s sporazumom ni določena,« zaključuje ministrstvo za solidarno prihodnost. Kot so še pojasnili za Radio 94, bo gradnja nadomestnega objekta mogoča, če bodo zagotovljena sredstva.

Po ocenah iz lanskega leta bi za novogradnjo odšteli od 12 do 15 milijonov evrov.

Minisrtsvo, dom in občina sosporazum podpisali aprila lani. 

Foto: Valter Leban 

S koncertom v Vili Vipolže v Goriških Brdih se  je v petek začela  54. revija pevskih zborov Primorska poje. Do 14. maja se bo po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem zvrstilo 37 koncertov s 199 sodelujočimi pevskimi zbori in okoli 3500 pevci in pevkami. Postojna bo revijo gostila to soboto, naslednjo, 18. marca, bo koncert v Knežaku. 25. marca bo koncert v Jasenu in 2. aprila v Pivki.Koncerti se bodo vrstili vse do 14. maja, zaključni koncert bo v Svetem Petru.

Slovenskim ljubiteljem petja se bo letos predstavil pevski zbor iz Francije, v kateri delujejo tudi potomci slovenskih izseljencev. Osem zborov se bo na reviji Primorska poje predstavilo prvič. Letošnja revija prinaša tudi nekatere novosti. Vsak sodelujoči zbor se bo na koncertu predstavil s po tremi skladbami, kar jim bo omogočilo lepšo povezovanje znotraj nastopa. V okviru revije bo več zborov prejelo priznanja ob visokih jubilejih delovanja.

Revija Primorska poje je ena največjih manifestacij na področju slovenske ljubiteljske kulture. Združuje ljubezen do petja, tradicijo ter zbore na Primorskem in onkraj meja.

Kot smo že poročali, je regijska zmagovalka projekta Zlati kamen Občina Cerknica. Je najbolj prodorna občina v osrednji in jugovzhodni Sloveniji z Notranjsko. Kot so zapisali v utemeljitvi, vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se razvija vztrajno,  celovito in uravnoteženo, kar je videti tudi v občinskih dokumentih. 

 Župan Marko Rupar je zadovoljen s priznanjem in izpostavlja povezanost vseh, ki so pripomogli, da je občina prejela priznanje, ki pa je tudi obveza in izziv.  Meni, da je treba v prvi vrsti izboljšati oskrbo s pitno vodo in čiščenje odpadnih vod. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Josip Potepan Škrljev sodi med pomembne osebnosti na Bistriškem. Bil je čebelar, posestnik, sadjar, krajevni zgodovinar in etnograf. Vojko Čeligoj je v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino leta 1995 zapisal, da se je Potepan rodil 8. marca 1848 na Dolnjem Zemonu v kmečki hiši pri Škrljevih. Tam je kmetoval do svoje smrti. Vsa tedanja strokovna literatura navaja njegove izsledke s področja arheoloških raziskovanj domače okolice. Ohranjen je tudi del njegove numizmatične zbirke.

Že kot mladenič je opozoril nase, saj so ga omenjale že Bleiweisove Novice. Tam je pisalo, da je župan Fischer ovadil kmetiškega fanta Jožefa Potepana okrajnemu glavarju, da je podpise nabiral na peticijo zoper volilno reformo. Bil je poklican na zaslišanje, dobil je razsodbo 15 gold globe ali 3 dni zapora. Fant ni hotel pritožbe vložiti in je bil zadovoljen s to kaznijo, ker mu je bilo ljubo, da nekoliko trpi za narod, je še pisalo v Novicah.

Po očetovi smrti je prevzel kmetijo, v kmetovanje pa vnašal številne novosti in izboljšave. Obnovil je sadovnjake na svojem posestvu in jih plemenitil z novimi vrstami, ustreznejšimi krajevnemu podnebju in sestavi tal ter brezplačno delil cepiče. Njegova največja zasluga za domačo vas je bila zgraditev novega šolskega poslopja, ki so ga svečano odprli v letu 1878. Bil je imenovan za člana Cesarsko kraljeve Kmetijske družbe za Kranjsko v Ljubljani. Za vidne uspehe pri sadjarstvu in čebelarstvu je leta 1884 prejel posebno častno diplomo. Zaradi svojega ugleda je bil imenovan za nadžupana za okrožje Jablanice, ki je obsegalo osem vasi. Leta 1893 je pri obrezovanju sadnega drevja nesrečno padel in si močno poškodoval ledvice. Posledice so bile usodne, še istega dne je umrl, star komaj 45 let.

Fotografija Josipa Potepana je bila leta 1995 objavljena v Kroniki.