Taborjenje predstavlja vrhunec celoletnih taborniških aktivnosti, saj takrat lahko taborniki preizkusijo svoje znanje v naravi. Gozdnih šol, proge preživetja, pohodov, večerov ob ognju, lokostrelstva, iger na prostem in hlajenja v bistrih slovenskih potočkih, ki sestavljajo pravo taborno dogodivščino, se veselijo celo leto.

Danes se za člane taborniškega rodu Jezerska ščuka začenja težko pričakovan poletni tabor. Vsako leto namreč, že 35 let, taborniki Rodu Jezerska ščuka iz Cerknice od 1. do 10. avgusta postavijo šotore v izbranem koncu Slovenije .Letošnji tabor in z njim povezane taborniške aktivnosti bodo preživeli v Gorenji Žagi, ki se nahaja v občini Kostel. Tja se odpravlja 50 otrok in 15 prostovoljcev. Tako kot pretekla leta bo tudi letošnji tabor tematsko obarvan. Tema letošnjega tabora je gozdarstvo.

Iris Skrt prihaja iz Ilirske Bistrice. Zaposlena je na Kariernem centru Univerze na Primorskem, kjer je zadolžena oziroma skrbi tudi za področje vseživljenjskega učenja. Po izobrazbi je univerzitetna kulturologinja in socialna antropologinja. 

Iris se že nekaj let za mesec dni vrača v Afriko, natančneje v Burkino Fasso. V klepetu tudi o tem kaj je spoznala o naćinu življenja tamkajšnjih domačino, kakšne vezi je z njimi spletla in česa so jo naučili. Tam namreč živi med njimi, način življenja kakršnega živijo sami. Poleg tega je Iris še vedno zvesta tabornica, aktivna članica Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, poleg vsega pa se  aktivno  zanima za področje migracij, trajnostnega napredka ter sodelovanja na nivoju EU-Afriška unija in je v okviru tega tudi članica delovnih skupin na nacionalni in mednarodni ravni. Nekoč pa je bila tudi del ekipe Radia 94.

Prometne nesreče so stalnica na cestah, udeležencem pa lahko pustijo začasne ali trajne poškodbe. David Žnidaršič z Bločic je kot otrok doživel hudo prometno nesrečo, ki bi ga skoraj stala življenja. Po dolgotrajnem okrevanju, kjer se je moral praktično vseh motoričnih spretnosti učiti od začetka, je dobro napredoval. Začel je na invalidskem vozičku in si z majhnimi koraki in vajami povrnil gibljivost, čeprav so bile napovedi zdravnikov vse prej kot vzpodbudne.

Končal je študij matematike in trenutno dela kot učitelj matematike in fizike na Osnovni šoli v Ljubljani. S pogumom, trmo in mamimo pomočjo je premagal večino ovir in še bolj ceni življenje, saj je aktiven ljubiteljski športnik, dejaven pa je tudi na drugih področjih. Manjše posledice so sicer ostale. Rad igra odbojko, plava, sodeluje kot prostovoljec in daruje kri. Aktiven je tudi v Notranjskem tekaškem pokalu. Poslušaj …

S prvim julijem je vodenje Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna prevzel Miha Uhelj. Novi ravnatelj SGLŠ dobro pozna, saj je bil njen dijak, na šoli pa je zaposlen od leta 2009.
Uhlju izzivov ne bo zmanjkalo. Želi si, da se v imenu šole izpostavijo tudi zdravstveni programi, ki jih izvajajo. Treba bo razmišljati o širitvi šole in ji dodati sodobno telovadnico.

Vročinski valovi – kot lahko sami občutimo – so vse pogostejši in daljši. Po uradno dostopnih podatkih so za štiri stopinje bolj vroči kot pred stoletjem. Zaradi hude vročine po svetu vsako leto umre skoraj pol milijona ljudi. Z visokimi temperaturami, ki vplivajo na naše počutje, se pogosteje pojavljajo tudi zdravstvene težave.

Visoke temperature so tako rekoč nevarne za vse, če ne upoštevamo nasvetov zdravnikov, predvsem  problematične so za otroke in starejše prebivalce. Vroči dnevi vplivajo tudi na varovance v Domu upokojencev Postojna, zato dnevne aktivnosti izvajajo zgodaj dopoldan in v poznem popoldnevu, sicer pa skrbijo, da se varovanci zadržujejo v domu ali v senci. Predvsem tisti, za katere obstaja nevarnost, da se jim zdravstveno stanje zaradi primarnih bolezni in vročine lahko hitro poslabša. Simona Avsec, diplomirana medicinska sestra v postojnskem domu upokojencev je poudarila, da skrbijo tudi za primerno hidracijo.