Leto: 2022

  • 750 LET ŽUPNIJE ILIRSKA BISTRICA

    Minulo soboto so v  župnijski cerkvi sv. Petra v Ilirski Bistrici pripravili  osrednje praznovanje ob 750-letnici prve znane omembe Župnije Ilirska Bistrica. Sveto mašo je daroval škof msgr. dr. Jurij Bizjak z dekanijskimi duhovniki in duhovniki, ki so delovali v tej župniji.

     Župnik Stanko Fajdiga je razložil, da je prva znana omemba te župnije iz leta 1272 in dodal, da je župnija najverjetneje pa še starejša. Uvršča se med tako imenovane prafare. Za osrednjo nit tega praznovanja so izbrali geslo Praznujmo skupaj, ki jih je vabilo  k povezovanju in tudi hvaležnosti za vse, kar je bilo in spodbuja za vse kar še nastaja. Župnija je namreč zadnjo soboto v avgustu pred dvema letoma blagoslovila prenovljeno župnijsko cerkev, v lanskem letu so na ta dan blagoslovili še nove orgle.

    Ob tokratnem jubileju pa je Župnija Ilirska Bistrica izdala knjigo Kronika fare Trnovske. To je v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja pisal pisatelj in pesnik ter prevajalec in avtor številnih potopisnih, zgodovinskih in biografskih člankov   duhovnik Janez Bilc (rojen l. 1839, umrl 11. 7. 1906). Nova knjiga Kronika fare Trnovske na Notranjskem je izdana in predstavljena v avtorjevi domači župniji, kjer je se je rodil, odrasel, deloval in je bil tudi pokopan. Zapisi odstirajo pogled v preteklost njegovega domačega kraja,  pražupnije Ilirska Bistrica, a tudi v tedanje širše razmere časa in kraja.

    Bistriški rojak, teolog in univerzitetni profesor, duhovnik dr. Rafko Valenčič je v spremni besedi izpostavil, da je treba upoštevati, da gre za čas, ko se je prebujala narodna in verska zavest ter pripadnost slovenskemu narodu (prelomno leto 1848), to je čas ljudskih taborov, tudi čas, ko se je širila od zunaj prinesena ločitev duhov (Češka), pa tudi čas, ko je slovenski človek in kristjan iskal oporne stebre za svojo narodnostno in versko istovetnost v novih družbenih razmerah.

    V zapiskih Bilca lahko preberemo, da je župnišče leta 1702 prizadel požar, zato je žal veliko dokumentov izgubljenih. Prav zato so omenjeni zapiski za to župnijo s tako bogato kulturno in duhovno tradicijo še posebej pomembni.

    Knjiga   postreže še s preko 500 zgodovinskimi opombami, ki sta jih zbrali Martina Petek Gojak in Sonja Škrlj Počkaj. Naslovnico je oblikoval Romeo Volk, za tisk jo je pripravil Primož Rojc. Rokopisno verzijo se hranijo v arhivu župnije Trnovo.

    Župnija Ilirska Bistrica z različnimi dejavnostmi obeležuje jubilej že vse leto. V goste so povabili nekatere nekdanje duhovnike, ki v župnijski cerkvi mašujejo ob nedeljah enkrat mesečno.  Marca so organizirali sklop treh predavanj za starše, ki so potekala prek ZOOM-a. Vodil jih je nekdanji kaplan in sedanji generalni vikar n  škofij  Slavko Rebec. Namenjena so bila predvsem staršem osnovnošolskih otrok, še posebej staršem prvoobhajancev in birmancev.  Z željo, da bi jih praznovanje povezalo, so v prazničnem letu pod sloganom »Gremo skupaj na pot« organizirali tudi skupne pohode po podružnicah župnije. Župnija ima namreč kar 25 podružničnih cerkva, s čimer izstopa tudi v slovenskem merilu. Prvi pohod po podružnicah je bil v začetku maja, zadnji bo konec oktobra. Doslej so organizirali šest tovrstnih dogodkov, jeseni pa sledijo nove poti in doseči cilj: obiskati vse vasi in cerkve župnije. Pohodi so namenjeni odkrivanju naravnih in kulturnih znamenitosti ter medsebojnemu srečevanju, saj je naše bogastvo v skupnosti in povezanosti. Fotografije dogodkov so objavljene na Facebook profilu  Župnije Ilirska Bistrica. 

     

    Avtor: Župnijski pastoralni svet Župnije Ilirska Bistrica

    Fotografije: Mateja Maraž 

    • 1 - 750 Ilirska Bistrica
    • 2 750  Ilirska Bistrica
    • 4 logo
  • DAN ZAŠČITE IN REŠEVANJA

    Občina, Civilna zaščita in enote ZRP Logatec v soboto prirejajo Dan zaščite in reševanja. V večernem času bodo podelili občinska priznanja civilne zaščite za leti 2021 in 2022, dopoldan pa bodo s pomočjo zanimivih predstavitev in dejavnosti  občane ozaveščali, da za lastno varnost lahko posrbijo tudi sami.  

    Zaradi dogodka bo parkirišče pri Upravnem centru Logatec zaprto od  danes od 14. ure do nedelje zjutraj. Poslušaj. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • DISKO POD KOZOLCEM

    Disko glasba se je v ZDA pojavila v 70ih letih prejšnjega stoletja. Hitro je prišla tudi do nas, mladi pa so si – če je bilo treba – diskoteke naredili vsepovsod, kjer so le imeli malo miru.

    V soboto bo pod kozolcem v Belskem marsikdo obudil spomin na mladost, mlajša generacija pa bo spoznavala disko glasbo in takratno kulturo mladih. Ob 21. pod kozolec toplar na disko večer z DJ-jem Krmpyjem vabi Turistično društvo Pudgura. Predsednik Vojko Bauman upa, da bodo na ta način v društvo privabili mlade ljudi. Poslušaj. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • RAZSTAVLJATA MATEVŽ IN ANAMARIJA ŠKUFCA

    Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Logatec vabi k ogledu razstav Matevža in Anamarije Škufca. Matevž Škufca do 20. septembra razstavlja v Galeriji Hiša sonca, njegova 16-letna hči Anamarija pa v Upravnem centru Logatec. Oče z morskimi vedutami izraža intimizem, hčerka pa hrepenenje po iztrganju iz bivanjske samote in bližini ter slutnjo nove svetle prihodnosti.

     Matevž Škufca je razstavo naslovil Pod klifi. Slikarsko  znanje je  pridobival pri akademskem slikarju Savu Sovretu in mag. Ani Sluga ter s samostojnim slikarskim raziskovanjem. Od leta 1988 je pripravil 13 samostojnih razstav in sodeloval na  preko sedemdesetih skupinskih razstavah, ex-temporih in kolonijah. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj. Hči Anamarija pa v Upravnem centru Logatec svoja razmišljanja razstavlja pod naslovom Namesto mene. To je prva samostojna slikarska razstava mlade, likovno nadarjene avtorice, dijakinje drugega letnika gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • SANACIJA PLAZU V STRANAH V TREH FAZAH

    Prebivalci Stran že skoraj štiri desetletja opažajo večje poškodbe na objektih. Geološko-geotehnične raziskave so razkrile obsežno plazovito območje. Po desetih letih se je pokazalo, da hudourniški kanali in drenažna rebra, ki so jih uredili, niso zadosten ukrep.

    Na območju Stran sta dve plazoviti območji, Občina Postojna ju bo z izdatno pomočjo državnih sredstev sanirala v treh fazah. Prva se je že začela, druga in tretja pa bosta prišli na vrsto naslednje leto. V Stranah bo ob koncu del kar šest pilotnih sten, občinska cesta pa bo rekonstruirana v dolžini 100 m. 

     

    Foto. spletna stran Občine Postojna 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin