V Pivki bo v naslednjih nekaj letih okoli 100 novih stanovanj, tako profitnih kot neprofitnih. Na občini zatrjujejo, da so na rast prebivalstva dolgoročno pripravljeni, tudi kar zadeva vrtce in šole.
Občani bodo še več izvedeli lahko vprašali na današnji javni predstavitvi večstanovanjskih objektov na Kolodvorski cesti in Radohovski poti v Pivki. Predstavitev bo ob 17.30 v Krpanovem domu v Pivki. Poslušaj.
V Postojnski jami v teh dnehčakajo, da se izležejo novi mladički človeških ribic. Samička je v začetku junija odložila 43 jajčec in v jami zdaj čakajo na 32 mladičkov, kar, kot so zapisali, v statistiki pomeni rekordno 74-odstotno reprodukcijsko uspešnost. “Očitno je, da bomo podrli še en rekord,” so sporočili iz jame.
“Po statističnem sklepanju znanstvenikov od 500 odloženih jajčec v naravi dosežeta odraslo dobo le dva mladička človeške ribice,” so zapisali v sporočilu za javnost
Spomnimo, da so leta 2016, ko se je v jami izleglo 22 človeških ribic, beležili 34-odstotno reprodukcijsko uspešnost. Šest let pozneje v jami pričakujejo dvakrat večjo uspešnost, kar, kot so izpostavili, potrjuje sloves najuspešnejšega jamskega laboratorija, kjer zmajevim mladičkom po oceni znanstvenikov zagotavljajo optimalne pogoje za rast in razvoj. V ozadju je veliko dela in odgovornosti, lastno znanje in bogate izkušnje, so zapisali. Ekipa, ki skrbi za človeške ribice, se ponaša tudi z nazivom finalistov mednarodne nagrade Natura 2000, ki jo podeljuje strokovna komisija EU, so izpostavili.
Na podlagi empiričnih raziskav so potrdili, da na hitrost razvoja zarodkov in izleganja mladičkov vpliva temperatura okolice. Ob višji jamski temperaturi razvoj poteka hitreje. Leta 2016 so prve mladičke v predelu jame, kjer je konstantna temperatura med osem in deset stopinj Celzija, dočakali po štirih mesecih.
Letos se je leglo, ki domuje v predelu z višjo povprečno temperaturo okrog 10 do 12 stopinj Celzija, začelo izlegati že po treh mesecih, so pojasnili.
Kot so še zapisali, bodo lahko raziskovalci na podlagi njihovega obsežnega arhivskega gradiva prišli do novih spoznanj. “Lahko bomo recimo z gotovostjo potrdili, ali je življenjska doba človeških ribic res tolikšna, kot predvidevamo. Kakšen genski zapis nosijo in kako poteka njihov življenjski krog,” so so še zapisali.
Foto: Postojnska jama
Veste, kdo je zuatlar, kaj je škarp ali kaura? Vse te narečne izraze z območja občin Cerknica, Bloke in Loška dolina lahko poiščete v novem spletnem slovarju, ki je dostopen na pounkufr.si. Namenjen je splošni populaciji in teži k redni uporabi v domačem okolju. Avtorji projekta želijo čim več besedam dodati tudi slikovno, celo zvočno in video razlago. V spletni kufr lahko tudi sami dodate nove izraze.
Slovar je nastal v okviru projekta Lokalne akcijske skupine Notranjska, naslovili so ga »Poun Kufr – dolenjsko narečje povezuje generacije Notranjcev«. Partnerji projekta so Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Zavod Oron ter Društvo Dolomitne lutke, sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ko gre za prehlad, hitro pokličemo svojega zdravnika. Na duševno zdravje pa prepogosto pozabimo. Ali veste, kaj vse počne psiholog in s čim se ukvarja psihiater? O tem v pogovoru z Matejo Erce, magistrico psihologije in bonding psihoterapevtko.
V tokratni oddaji Zdravo za zdravje je predstavila bonding psihoterapijo, ki je ena od priznanih svetovnih psihoterapevtskih modalitet. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so jo začrtali v Združenih državah Amerike, zdaj pa se z njo ukvarjajo terapevti v več državah. Združenje bonding psihoterapevtov Slovenije nudi brezplačne mesečne psihoterapevtske delavnice, saj jih financira Ministrstvo za zdravje.
V Galeriji PIP v prvem nadstropju Podjetniškega inkubatorja Perspektiva v Velikem Otoku je na ogled razstava z naslovom Oči – Eyes. Na fotografijah, ki jih je v večini med letoma 2012 in 2014 posnel biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak, gledalec obuti mogočnost, spoštovanje in tudi ranljivost najrazličnejših živalskih vrst. Tako kot pri ljudeh, so tudi pri živalih oči ogledalo duše, pravi avtor.
Slavko Polak je torej pri delu v naravi pogosto naključno, kasneje pa načrtno poskušal v objektiv ujeti bližinske poglede živali. Razstava »Oči« je tako galerija bližinskih posnetkov oči, pogledov živali od polžev, pajkov, žuželk, dvoživk do ptic in sesalcev. Premierno smo jo ob dnevu kulture 8. februarja 2019 videli v Postojni, gostovala je tudi že v Ilirski Bistrici. V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva v Velikem Otoku pa si jo lahko ogledamo do konca leta in sicer med delavniki od 8. do 16. ure. Več v prispevku.
Foto: PIP