Nekatere sprehod po pokopališču navdaja s strahom, a pot mimo nagrobnikov lahko hitro prikliče spomin na preteklost, tudi to je namreč kraj naše zgodovinske dediščine. Zgodovinarka Alenka Čuk nam je zaupala, da so pokojne v Postojni nekoč pokopavali v središču mesta ob župnijski cerkvi.
Pomemben pomnik tukajšnje zgodovine je tudi pokopališka kapela sv. Lazarja, prvič se omenja leta 1819. Na pokopališču so 1851. leta postavili mrtvašnico. Postojnsko pokopališče so od takrat večkrat razširili.

V cerkniški Galeriji Krpan je do 1. decembra na ogled druga pregledna razstava osmih mladih ustvarjalcev študentov z naslovom Fragmenti 2.0. Kuratorka Nina Tovornik je izbrala dela umetnikov in umetnic, ki uporabljajo različne pristope pri ustvarjanju umetniških del.
S svojimi slikami se predstavlja tudi cerkniški umetnik Bor Šparemblek. Galerija je odprta od srede do petka med 16. in 19. uro.

V mesecu novembru se posvečamo zdravju moških. Rak na modih je predvsem bolezen mlajših moških, za to starostno skupino je najbolj pogosta vrsta raka. Zdravniki pri nas vsako leto odkrijejo od 100 do 120 primerov, po tem najpogosteje priporočajo odstranitev moda.
Dr. Breda Škrbinc, internistka onkologinja iz Sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana je bila naša tokratna sogovornica. V oddaji boste slišali, kateri moški so najbolj dovzetni za raka na modih.

“To je moj jubilej, nikoli več ne bo kot prej” je naslov dogodka, ki bo v sodelovanju Knjižnice Logatec in tamkajšnje izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti danes ob 18. uri potekal v Narodnem domu Logatec.

Gre za zaključno prireditev mladinskega literarnega natečaja logaške izpostave JSKD v jubilejnem Žigonovem letu, ki jo bo spremljalo še odprtje medgeneracijske delavnice ilustracij, prav tako posvečene logaškemu pesniku. Poslušaj podrobnosti. 

Člani Kulturno turističnega društva Hotedršica v soboto ob   19. uri vabijo v gostilno Turk na slovesno predstavitev hotenjskega pripadnostnega kostuma. Na pobudo člana KTD Hotedršica Romana Trevna so v Plečnikovem letu poustvarili doslej še neviden koncept narodne noše iz leta 1913, ki jo je nosila Frančiška Plečnik Benigar, sestrična Jožeta Plečnika.

Do končnega izdelka sta članom KTD Hotedršica pomagala šivilja Andreja Stržinar in etnolog Bojan Knific. Več v prispevku.