Ekomuzej Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi bo vse do jeseni leta 2023 zaprt. V sklopu projekta z imenom Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov krajinskega parka pivška presihajoča jezera bodo nadgradili interpretacijo v in ob Ekomuzeju.

Gradnja bo potekala predvidoma v drugi polovici letošnjega leta in prvi polovici naslednjega. Rekonstruirali in dozidali bodo sam objekt in zgradili razgledno ploščad. Poseg predvideva tudi delno preureditev zunanje ureditve in ureditev poti med jezeri. Poslušaj. 

Foto: KPPPJ 

V Logatcu so prejšnji teden začasno zaustavili delovanje sušilnice komunalnega blata, ki so jo lani namestili pri tamkajšnji čistilni napravi v središču mesta. Okoliški prebivalci namreč že nekaj mesecev opozarjajo na neznosen smrad, ki se širi od sušilnice med njenim obratovanjem, o tem so aprila spregovorili tudi s predstavniki občine in Komunalnega podjetja Logatec.

Smrad v središču kraja je še toliko bolj pereč, saj sta čistilna naprava in sušilnica blata sosedi tako Vrtca Kurirček kot Osnovne šole 8 talcev, kjer zaradi smradu večkrat ne morejo zračiti učilnic. Tik poleg čistilne je tudi športno igrišče, ki ga uporabljajo šolarji, popoldne pa rekreativni športniki.

O problematiki smradu naj bi govorili tudi občinski svetniki, ki pa se na četrtkovi seji te teme niso dotaknili. Župan Berto Menard pravi, da je zaustavitev začasna in da bodo poskusili poiskati rešitev s predstavniki nemškega podjetja, ki je sušilnico dobavilo in namestilo, in slovenskega posredniškega podjetja. Kot pravijo na logaški komunali, naj bi se z njimi sestali 19. maja.

Na drugi strani krajani zahtevajo, da sušilnico, ki so jo v Logatcu kupili, da bi znižali stroške odlaganja komunalnega blata, nemudoma preselijo na novo lokacijo. Prav tako zahtevajo, da občina takoj začne s postopki, da bi izven naselja prestavili celotno čistilno napravo. To so želeli doseči že leta 2015, ko so jo posodobili in nadgradili, a jim ni uspelo. Opozarjajo, da se voda, ki iz čistilne naprave izteka v ponor Jačka, občasno, običajno ob večjih nalivih, peni. Tako je bilo tudi konec aprila.

Magistrica upravnih ved, konjerejka, ljubiteljica živali, kmetovalka in inšpektorica za področje morskega in sladkovodnega ribištva Saša Lekšan iz Loške doline že vrsto let živi na Blokah, kjer si je ustvarila družino. Včasih je razmišljala o študiju veterine, a je misel opustila, saj so ji na pot prihajali različni izzivi, nobenega pa se ni ustrašila.

Običajno so inšpektorske vloge dodeljene moškim, a sogovornica pravi, da pri delu inšpektorja spol ne igra vloge. Ljudje so sicer večkrat presenečeni in pri delu na terenu sliši in doživi marsikaj. Ljubezen do konj ji je privzgojil oče, rada jezdi in je ljubiteljica italijanske pasme psov cane corso. Je tudi mamica dveinpolletne hčerke in ob vseh obveznostih si vseeno zna vzeti čas tudi zase. Več v prispevku.

Fotografije v uniformi: Mateja Vidojevič
Druge fotografije: arhiv Saše Lekšan

V Sloveniji uspeva več kot 80 vrst in podvrst divjih orhidej ali po slovensko kukavičevk. Ljubiteljski botanik Florijan Poljšak je v samo v Pivški kotlini naštel 40 vrst: “Če dodamo še cerkniški in bloški konec, lahko rečemo, da imamo v regiji dve tretjini vrst, ki uspevajo pri nas,” razlaga. 

Ali bodo še, je odvisno samo od nas. Kukavičevke so izjemno občutljive rastline, najbolj jih ogrožata zaraščanje in gnojenje travnikov. Prav to se dogaja tudi na rastiščih v Pivški kotlini, ki jih Florijan Poljšak redno pregleduje. Kot primer navaja v regiji redko bledo kukavico, njeno rastišče pri Matenji vasi se je tako zaraslo, da je tam ostal le en primerek, ki ne bo preživel;  del v državnem merilu izjemnega rastišča te orhideje pri Slovenski vasi se bo zarasel, del pa je že uničen zaradi modernizacije ceste; vzdrževalci cestišča so zasuli tudi enega od dveh znanih rastišč lepega čeveljca v Pivški kotlini. Lepša je zgodba o jadranski smrdljivi kukavici pri Kleniku. Kakšna je? Prisluhni.  

Ob letošnji reviziji je znak Slovenia Green Destination v okviru Zelene sheme slovenskega turizma obnovilo 14 slovenskih destinacij, so ta teden sporočili iz Slovenske turistične organizacije (STO). Pri tem so se med kraji z najvišjim, platinastim znakom, Bohinju pridružili Ljubljana, Laško in Čatež-Brežice. Med občinami, ki so ob tokratni reviziji ocene prejele zlati znak, je tudi Postojna.

Kot navaja podrobno poročilo o presoji »je destinacija Postojna od zadnje presoje marca 2019 dosegla izjemen napredek na področju strateškega načrtovanja turizma in implementacije trajnostnih ukrepov v svoje poslovanje.”

Kot so sporočili iz Enote Turizem pri Zavodu Znanje, prejeti zlati znak potrjuje njihovo dobro delo in prizadevanja za trajnostni razvoj turizma, jih povezuje z drugimi lokalnimi deležniki ter obenem obvezuje k še bolj odgovornemu ravnanju in aktivnostim, ki izkazujejo skrb za okolje. Znak Slovenia Green destination Gold je pomembno trženjsko orodje, ki ga bodo lahko vsi ponudniki uporabljali pri trženju svojih storitev.