Spletni portal Siol in Planinska zveza Slovenije (PZS) sta včeraj odprla glasovanje v osmi sezoni akcije Naj planinska koča.  Ta po napovedih organizatorjev prinaša nekaj novosti, med drugim možnost enkratnega ocenjevanja. Obiskovalci lahko do 5. septembra ocenjujejo 155 koč, med katerimi je 30 visokogorskih in 125 planinskih.

Med notranjskimi in primorskimi kočami lahko pohodniki glasujejo za Iztokovo kočo pod Golaki, Koče Antona Bavčerja na Čavnu,  Draga Karolina na Velikem Snežniku,  Edmunda Čibeja v Tihi dolini,  Mladika na Pečni rebri, za Koče na Hleviški planini, Kokoši in Planini nad Vrhniko, za Pirnatovo kočo na Javorniku,  Planinske koče na Kozleku, Krimu, Vrhu Sv. Treh Kraljev, za Planinske  domove na Slivnici, Sviščakih in  Pod Ježo, za Planinsko zavetišče na Koradi, Stjenkovo kočo na Trstelju,Tumovo kočo na Slavniku in Vojkovo kočo na Nanosu

Organizatorji bodo  razglasili dve zmagovalki in podelili plaketI za naj planinsko kočo in naj visokogorsko planinsko kočo. Obiskovalci  planinske koče ocenjujejo na podlagi treh kriterijev:  urejenostI, gostoljubja in ponudbe. Kot pojasnjujejo organizatorji akcije, bo pri vsakem kriteriju planinski koči mogoče dodeliti od ene do treh točk, točke pa se bodo med seboj seštevale. Uporabnik lahko za posamezno planinsko kočo glasuje le enkrat med celotnim glasovanjem, pri čemer pa posamezni uporabnik lahko glasuje za poljubno število planinskih koč. Glasovanje poteka do 5. septembra. 

Rotary klub Postojna-Cerknica je minuli teden praznoval 5. obletnico. Ob tej priložnosti je v Pivki pripravil dobrodelni koncert z mislijo na nov dobrodelen projekt društva Bejž če vejdš. Na koncertu in pred njim so zbirali sredstva za postavitev strehe na centru za begunce iz Ukrajine v Romuniji. 

Skupina Bejž če vjedš  meni, da bo za nov projekt potrebovala okoli 15 tisoč evrov, 10 tisočakov je že zbrala. Predvidoma bodo njeni člani rokave zavihali jeseni. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban 

Del občanov načrtovano gradnjo večje trgovine pred Cerknico pozdravlja, bolj glasni pa so tisti, ki opozarjajo na uničeno veduto mesta in pozidano, zdaj že nekdanje, kmetijsko zemljišče.

Trgovina bo pred samim vstopom v kraj, med krožiščem in naseljem.  Na občini pravijo, da primernega zemljišča drugod ni,  da občani trgovino želijo in zagotavljajo, da OPN tam predvideva »mestotvorno pozidavo«, umeščanje objektov v prostor pa naj bi bilo usklajeno z ministrstvom za kulturo. Če bo tako, smo vprašali tudi investitorja, a odgovora nismo dobili. Poslušaj. 

Premska pesnica Danica Pardo v svojih pesmih in zgodbah na eni strani razkriva svoje, pogosto boleče osebne izkušnje, na drugi pa s kančkom bridkosti opeva  ljubljeno brkinsko pokrajino. Pred kratkim je izdala svojo šesto knjigo z naslovom Ne bom te več iskala, mladost. Z njo želi, kot je zapisala, zaključiti in izbrisati vse, kar ji še danes leži na srcu. Po majski predstavitvi na Gradu Prem je zdaj na vrsti še predstavitev knjige v pivškem Krpanovem domu.

Na dogodku, ki ga to sredo pripravlja Pevska skupina Studenec, bo mogoče slišati tudi avtoričine pesmi, saj so mnoge med njimi uglasbljene. Na to je pesnica, kljub težkim življenjskim izkušnjam dobrovoljna in otroško igriva, še posebej ponosna. Poslušaj. >>>

V 109. letu je umrl Boris Pahor. Pisatelj, rojen 26. avgusta 1913 v Trstu, sodi med najbolj poznane slovenske pisatelje v tujini, njegova dela pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike. Prejel je pomembna domača in tuja priznanja: Prešernovo nagrado (1992); častni zlati znak svobode Republike Slovenije (2008); najvišje francosko državno odlikovanje red viteza Legije časti (2007); odlikovanje predsednika republike Avstrije veliki častni križ za znanost in umetnost (2009); mednarodno nagrado za književnost Viareggio Versilia; nagrado Napoli za tuje literature (2008); razglasitev Nekropole za italijansko knjigo leta (2008); večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado.

 Izkušnje iz taborišč so zapustile vidne sledove v njegovi prozi, najbolj pa v pričevanjskem romanu Nekropola (1967), mednarodno prepoznavnost je dosegel po letu 1990, ko je bila Nekropola prevedena v francoščino. Vse življenje je tudi opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam.

 Boris Pahor je bil šest let dopisni član SAZU, od leta 2009 pa je njen redni član.

 Kot zadnja priča požiga Narodnega doma v Trst  je dočakal  njegovo vrnitev slovenski narodni manjšini v Italiji, ob obletnici sta mu predsednika obeh držav, Slovenije in Italije izročila najvišji državni odlikovanji.

Boris Pahor je bil od leta 2011  tudi častni občan Občine Pivka, saj je iz Mrzleka pri Mali Pristavi izvrirala njegova mama. Dokler je lahko, je Pivško obiskoval z veseljem.

Boris Pahor leta 2011, ko je na slovesnosti ob občinskem prazniku postal častni občan Občine Pivka. 

Foto: Občina Pivka