V okviru Apolonovega bazarja, ki se začne danes in bo potekal do sobote, se bodo odvili številni brezplačni dogodki. Nocojšnji pripovedovalski večer sicer odpade, bodo pa predstavili umetniški projekt ARTventni koledar. V prihodnjih dneh se bodo zvrstile razne delavnice. V petek zvečer pa bodo zaigrali postojnski godbeniki.
Mateja Premrl iz Društva Lokalc pravi, da je bil Apolon grški bog umetnosti, imel je povezovalno vlogo. Povezani pa so tudi lokalni rokodelci, 30 se jih bo predstavilo v tem tednu. Dogodki bodo v nekdanjih prostorih Manufakture na Tržaški cesti v Postojni.

Naš gost Nedeljskega klepeta je bil Primož Petohleb, ki ni še niti zaokrožil tri desetletja, pa se že lahko pohvali z bogatim življenjepisom. Akademski glasbenik iz Hruševja poučuje v Cerknem v enoti idrijske glasbene šole, tudi v Glasbeni šoli Postojna. Nekateri ga poznajo še iz zasedbe Balkan Boys, drugi iz skupine Pivo in čevapi.
Igra na bariton oz. evfonij, to je inštrument, ki je manjši od tube, sicer obvlada tudi nekatera druga trobila. Še kot šolar je stopil v vrste Postojnske godbe 1808, pred tremi leti pa postal tudi njen dirigent. Več v posnetku.

V knjižnici Logatec za vse obiskovalce decembra pripravljajo pester program, v katerem se bodo zvrstili številni literarni in izobraževalni dogodki. Zelo praznično je bilo prejšnji teden, ko so pripravili 11. Gosarjev večer, na katerem je dr. Alen Širca predstavil duhovno vizijo Andreja Gosarja.

 Praznično bo tudi 15. decembra, ko se bo Logatčanom s svojo prvo pesniško zbirko predstavil logaški kulturnik in politik Marcel Štefančič starejši. Posvetili se bodo tudi Jožetu Plečniku, organizirali predstavo za otroke in pripravili pripovedovalski večer. Poslušaj. 

Foto: Knjižnica Logatec 

Danes, v soboto ob 18. uri Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla Postojna vabi na tradicionalno kulturno prireditev Večer Nikole Tesle, ki jo prirejajo že osemnajstič. Letos bodo z njo zaznamovali tri desetletja delovanja društva. Priljubljen dogodek so preselili v telovadnico Osnovne šole Antona Globočnika, saj so izkušnje pokazale, da je postojnski Kulturni dom premajhen.

Postojnsko društvo se bo predstavilo s štirimi skupinami. V goste prihajata še društvi iz Bosne in Hercegovine, Milovan Gajić Petrovo in Bosiljak Derveta. Povabili so tudi Srpsko kulturno društvo Maribor, Srbsko kulturno umetniško društvo Vidovdan iz Ljubljane, zasedbo Pivo in čevapi ter Kulturno društvo Rak Rakek. Obljubljajo pa še kakšno presenečenje.

V delovni skupini ministrstva za zdravje so pripravili predlog reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči (NMP). Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Na ministrstvu poudarjajo, da je reorganizacija še v fazi usklajevanja. Satelitska urgentna centra naj bi imeli Ilirska Bistrica in Postojna. Spomnimo, da so že leta 2015 v nekaterih občinah nasprotovali  predlogu sprememb mreže nujne medicinske pomoči, tudi v Logatcu, na Blokah, v Loški dolini in Cerknici – občinah, kjer so vasi in zaselki od središč močno oddaljeni. Prepričani so bili, da predlog zmanjšuje kakovost zdravstvene oskrbe in v nekaterih primerih tudi možnost preživetja. Zdravstveni domovi, ki ne bi postali sateliti, bi bili po predlogu med 20. in 7. uro ter za vikende in praznike brez dežurne ambulante.

Skupnost občin Slovenije je že sporočila, da predlogu ostro nasprotuje in napoveduje uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev.

 Kot pojasnjuje takšna reorganizacija pomeni, da občine, ki ne bodo satelitski centri,  ne bodo imele več dežurnega zdravnika od 7. do 20. ure, čez vikende in praznike.     Občani in občanke bodo takrat brez zdravnika in s tem prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Pacienti bodo zaradi izgube dežurnega zdravnika v času dežurstva morali na pregled tudi pri drugih, manj nujnih stanjih, namesto v lokalni zdravstveni dom, v oddaljeni urgentni center, kjer bo edino mesto 24-urne oskrbe. Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj.

V Skupnosti občin Slovenije so zaradi predlaganih sprememb ogorčeni in zgroženi. Gre za 330.070 prebivalcev, ob tega 70.892 starostnikov, katerih zdravstvena oskrba bo v najnujnejših primerih na kocki. Za občine, občanke in občane, je to nepredstavljiva stvar, ki bo v primeru sprejetja sprememb sistema nujne medicinske pomoči pomenila izgubo marsikaterega življenja. Že samo dejstvo, da se vse navedeno pripravlja po tihem in da naj bi se nameravale spremembe sprejeti brez splošne razprave v javnosti, že v manj kot 1 mesecu, je nesprejemljivo, so zapisali v odzivu.