Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in predstavniki Civilne iniciative kmetov občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica so v petek na kmetiji Oblak v Ilirski Bistrici med drugim razpravljali o težavah kmetov zaradi povečanega števila divjadi in zveri, ki povzročajo škodo na kmetijskih površinah. Šinko se je strinjala, da bodo potrebni koraki v smeri pomoči kmetijam.

Ministrica se je strinjalam, da divjad resno otežuje in ogroža kmetovanje na tovrstnih območjih in da je potrebno narediti korake v smeri pomoči kmetijam. Poudarila je, da se zaveda problema preštevilčne divjadi za veliko kmetij, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

“Popolnoma jasno je, da moramo imeti kmetije, da pridelujejo hrano, da smo samooskrbni, kar je še posebej pomembno v tem času, ko je stanje težko in je hrana postala v družbi bolj cenjena, za mnoge pa težje dosegljiva. Zato želimo ohranjati kmetije, tako velike tržne kot majhne družinske, ki tudi ohranjajo kulturno krajino. Kmetijska politika bo šla v tej smeri, da imamo še naprej kmetije tudi na takih področjih in predvsem, da te kmetijo živijo in preživijo,” so Šinkovo v sporočilu za javnost povzeli na ministrstvu.

Predstavniki kmetov, ki so prišli iz Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, Sežane, Tolmina in Ajdovščine, so pojasnili, da si že leta prizadevajo priti do sprejemljivega sistema upravljanja z divjadjo. Izpostavili so, da je bilo pred leti stanje glede številčnosti divjadi in zveri znosno in temu primerno tudi število škod in njihovo izplačilo, medtem ko naj bi bilo danes stanje zelo slabo.

Ministrica  je ob tem opozorila, da bi povečan odstrel v družbi odprl nova vprašanja in nove probleme. “Ko se pogovarjamo o povečanem odstrelu, je potrebno javnosti jasno predstaviti, da je hrana strateška dobrina, da je tudi v Sloveniji vedno bolj dragocena in da bo v prihodnje še bolj. Zato bo to ključni izziv, morali se bomo odločiti, čemu bomo dali prednost,” je dejala.

Razprava je tekla tudi o postopku reševanja in ocenjevanja škode po divjadi, pri čemer je ministrica opozorila, da se na ministrstvu pripravlja sprememba zakona o divjadi in lovstvu, s katerim se bo naslavljalo tudi marsikatere danes izpostavljene težave.

Razprava je tekla tudi o dolgoročnih lovsko-upravljavskih načrtov. Ti določajo osnovne usmeritve za upravljanje z divjadjo v desetletnem obdobju, ne pa za velike zveri. Imamo dvoletne lovsko upravljavske načrte, ki temeljijo na usmeritvah iz desetletnih; v dvoletnih načrtih se bodo določile konkretne številke za odvzem divjadi. Z vidika škod od divjadi, kjer največje škode povzročata divji prašič in navadni jelen, bo v dvoletnih načrtih za leti 2023 in 2024 znatno povečan odvzem jelenjadi, odvzem divjih prašičev pa je neomejen. Sodelavci ministrstva in predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so pojasnili, da so bili dolgoročni načrti upravljanja z divjadjo že v javnih obravnavah, kjer so različni deležniki podali pripombe. Ta teden bodo po posameznih svetih območnih enot ZGS potekale seje, na katerih bodo obravnavali pripombe na načrte in potrdili predlog dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov.

Foto: Ministrtsvo za kmetijstvo 

Pisec pravljic Roman Treven iz Hotedršice ta mesec izdal že svojo četrto knjigo, tokrat slikanico z naslovom Vrtnar Janček in Zarjančki. Delo ne temelji na ljudski pripovedki,  kot smo bili vajeni doslej, temveč na socialni vključenosti. Nastalo je v sodelovanju z zaposlitvenim centrom Zarja 2, kjer dela tudi pisec iz Hotedršice.

Na podlagi delovnih procesov in svojih varovancev je oblikoval junake in rdečo nit pravljice. Dogajanje je postavil na vrt, osrednji lik je vrtnar Janček, ki predstavlja mentorja, živali pa simbolizirajo varovance.  Slikanica je ob deseti obletnici podjetja nastala na pobudo direktorja Zaposlitvenega centra Zarja 2 Janka Jernejška, projekt je vodila in povezovala socialna delavka Barbara Pečjak Carli, ilustracije pa je narisal zaščitnik Matej Gaspari. 

Ilirskobistriška slikarka Zdenka Vinšek se z otroki in umetnostjo ukvarja že vse življenje. Je upokojena vzgojiteljica, ki je za otroke izdelovala tudi didaktične igre in aplikacije. Minuli mesec je razstavljala v Pavlovčevi galeriji in naredila vtis z odmevno razstavo Akvareli pripovedujejo. V regiji je še najbolj poznana kot organizatorka likovnih kolonij z naslovom Slikarska muza Bistrice.

Imela je že 48 samostojnih razstav, pa tudi več skupinskih, saj je dejavna v več društvih. Izpopolnjevala se je na tečajih, delavnicah in kolonijah, je večkrat nagrajena umetnica. Prejela je tudi najvišje priznanje Zveze likovnih društev Slovenije – Zlato paleto za risbo Škoromati. Živi na Igu, v Ilirsko Bistrico pa se večkrat vrne. Poslušaj.         

V Kulturnem domu Cerknica vpisujejo abonmaja za sezono 2022/2023. V predstavah bodo lahko uživale različne generacije. Najmlajšim je namenjen polhkov abonma, pri izbiri  šestih predstav so bili v kulturnem domu pozorni tudi na predšolske otroke. 

Glasbeno-gledališki abonma pa je namenjen vsem odraslim ljubiteljem kulture, glasbe in gledališča, obsega pet predstav različnih žanrov. Poslušaj.  

V nedeljo se lahko razmigate v Loški dolini, kjer že 11. pohod po Loški dolini organizira Javni zavod za kulturo, turizem in medgeneracijsko sodelovanje Snežnik. Pohodniki se ne bodo samo rekreirali, ampak ob poti spoznavali tudi naravno in kulturno dediščino območja.

Pot jih bo namreč peljala mimo pomembnih turističnih in kulturnih točk Loške doline. Pohod se bo začel med 8. in 9. uro na prireditveni ploščadi pri osnovni šoli v Starem trgu pri Ložu. Osnovna različica je dolga 22 kilometrov, krajša pa pol manj. Letošnji pohod bo v znamenju polhanja, zato bodo na eni izmed interpretacijskih točk predstavili tudi to tradicionalno notranjsko dejavnost.  Poslušaj prispevek. 

Foto: JZ Snežnik