Družba Dnevnik je v sodelovanju s Severno Primorsko gospodarsko zbornico Nova Gorica v četrtek pripravila tretji regijski dogodek v ciklu šestih srečanj 22. generacije projekta Gazela. Priznanje primorsko-notranjska gazela 2022 je prejelo podjetje Sodimex, d. o. o., ki ima sedež v Dolenjih Otavah v Občini Cerknica.

Metodološka komisija je v obrazložitvi izbora prejemnika priznanja  zapisala, da je v začetku devetdesetih let ustanovljeni Sodimex svojo priložnost sprva videl v trgovinski dejavnosti. Od trgovanja s hlodovino in potem predelave furnirja se je skozi dve desetletji preobrazil v izdelovalca sestavnih delov za stole in pohištvo.

»Postati podjetnik: to je preprosto razvojna faza v odraščanju in osamosvajanju odrasle osebe,« je povedal lastnik in direktor Sodimexa Franc Lušin.

Družinsko podjetje je v zadnjih letih podvojilo prihodke iz prodaje: v letu 2021 je preseglo 6,3 milijona evrov. Kolektiv 15 sodelavk in sodelavcev ustvarja zavidljivo dodano vrednost, v letu 2021 je znašala 119.600 evrov na zaposlenega. Velik pomen dajejo uravnoteženosti, saj sodelavke zasedajo pomembna delovna mesta.

Sodimexa v prvi vrsti ne motivira želja po lastni blagovni znamki. Tržni položaj temelji na povezovanju s partnerji, kar razume kot vir vrednosti. Izvaža v 12 držav v Evropi, ZDA in Aziji. Podjetje je orientirano trajnostno, v izdelavo izdelkov iz slovenskega lesa, v Sloveniji. Strateški pomen daje povezanosti s surovino. Sodimex ima odlično bonitetno oceno A1++ .

Drugi dve nominirani podjetji za regionalno priznanje sta bili podjetje Comcom, d. o. o. iz Idrije, ki ga vodi direktor Pavel Troha, ter podjetje Mules, d. o. o., katerega direktor je Damjan Mulec. V predelavo lesa usmerjeno družinsko podjetje Mules, ki ima žago v Podskrajniku pri Cerknici, se kot ena večjih žag od 700 ostalih v Sloveniji loči po izvozni naravnanosti – 100 % izdelkov izvozi, tudi na japonski in južnokorejski trg. Zaradi povečanega povpraševanja se namerava Mules širiti.

Foto: Jaka Gasar za Dnevnik

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica bo danes ob 19. uri dr. Boštjan Laharnar predstavil svojo monografijo z naslovom Od Okre do Albijske gore, Notranjska med prazgodovino in antiko. Okra in Albijska gora iz naslova arheologovega dela sta ključni topografski topografski orientacijski točki, ki dajeta notranjski pokrajini pomemben pečat. To sta Nanos in Snežnik. Kot razlaga avtor, gre za notranjsko, kot jo pojmujejo arheologi in ki zajema celotno današnjo primorsko-notranjsko regijo.

V monografiji je avtor obdelal  Spodnjo in Zgornjo Pivko, Košansko dolino, dolino zgornjega toka reke Reke, Planinsko polje in Rakek, Cerkniško polje, Bloke, Loško dolino in Babno Polje. Posvetil se je Notranjski v železni in rimski dobi, drobnim najdbam, gradiščem, grobiščem in kultnim prostorom. Knjiga združuje presek trenutnega arheološkega znanja, tudi s hipotezami. “Kot vedno v arheologiji, vsako zaključeno delo kot je knjiga, odpira samo še več nadaljnjih vprašanj in spodbuja k novim raziskovanjem,” po izidu razmišlja avtor. Poslušaj. 

Foto: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica 

Danes, v četrtek 22. septembra ob 18. uri bodo v pivškem Krpanovem domu premierno predvajali dokumentarni film »Ravne. Mali dvorec pomembnih ljudi«. Nastal je v produkcijski hiši Kolut v okviru čezmejnega strateškega projekta Interreg Italia-Slovenija »Merlin CV«. K sodelovanju so povabili številne sogovornike, med njimi je tudi Stephanie Wiesbauer-Hohenwart, dedinjo Hohenwartov, ki so bili ena najpomembnejših evropskih in najstarejših plemiških družin na Slovenskem.
Po Hohenwartih je dobil ime hrošček drobnovratnik, ki ga je Luka Čeč leta 1830 našel v Postojnski jami. Zgodba o dvorcu in posestvu Ravne je sicer pripoved o treh pomembnih plemiških družinah na Kranjskem in treh stavbah, ki so nekoč obvladovale Pivško kotlino in širše. V Interreg projektu je osem partnerjev, od teh je vodilni partner Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

V Sloveniji je registriranih več kot 14 tisoč šesto jam, skoraj petina je onesnaženih. Najbolj onesnažena slovenska jama leži v zaledju Pivških presihajočih jezer. Jamar in sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Jure Tičar je v dizertaciji, v kateri se je ukvarjal z onesnaženjem jam in načrti prednostne sanacije, zapisal, da je v udornici  Ravnica pri Jurščah 4000 kubičnih metrov odpadkov.

Po pričevanju domačinov gre večinoma za kosovne odpadke. Na občini Pivka so zadovoljni, ker bodo v okviru projekta Pivka.kras.presiha s pomočjo državnih sredstev in denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, lahko izbrisali ta temen madež v naravi. Poslušaj. 

Ilustracija: https://www.katasterjam.si/ 

Javni zavod za turizem Pivka v soboto vabi na Dina trail. Pri organizaciji tekaške prireditve je imel v mislih tekače vseh generacij, saj je pripravil štiri discipline, tekmovalce in tekmovalke pa razdelil v tri starostne kategorije.

V Pivki pravijo: ” Verjamemo, da bo Dina trail zabavna in tekmovalna prireditev za vso družino.” Med tekači je že deležna veliko pozornosti. Kot je povedal Tibor Pranjić, je čar trailov tudi spoznavanje narave, po kateri se podajo tekači. V Pivki jih  bo pot vodila proti in na hrib Osojnica.Tekači se lahko prijavijo že zdaj  na elektronski naslov info@visitpivka.si, Javni zavod za turizem Pivka lahko tudi pokličejo. Prijava je možna tudi na dan prireditve, a vsaj pol ure pred začetkom prvega teka, ki  bo ob 14. uri. Poslušaj.