V Postojni so v soboto zvečer ob koncu 60. Linhartovega srečanja, na katerem je tekmovalo sedem ljubiteljskih gledaliških predstav, podelili štiri matičke in tri posebna priznanja. Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela Slava Klavora Spomenik v izvedbi gledališke skupine PMM iz Maribora, največ nagrad pa so dobili igralci Loškega odra.

Slava Klavora Spomenik, ki je nastala v režiji Viktorja Hrvatina Megliča, zanjo pa je napisal tudi dramsko predlogo, tematizira politično delovanje mlade komunistke Klavore, ki se je v okupiranem Mariboru borila proti nacizmu in kapitalizmu, kot dvajsetletnico pa so jo ustrelili v mariborskih sodnih zaporih.

Kot je zapisala tričlanska žirija pod vodstvom igralke Judite Zidar, predstava z zgodovinsko natančnostjo prikaže dogodke leta 1941, “vendar ne ostane zgolj pri faktografskem prikazovanju okupiranega Maribora in usod ljudi, ki so se okupatorju uprli, temveč gledalca z izvrstno atmosfero prestavi v tamkajšnji čas in se ga dotakne”.

Matičke so prejeli še KUD Fofite iz Medvod za najboljšo kolektivno igro v predstavi Kri in voda ter igralca Loškega odra v predstavi Strasti, laži in maček v žaklju, ki je nastala po komediji Georgesa Feydeauja – Bojan Trampuš za vlogo dr. Landernaua in Matej Čujović za vlogo Pacarela.

Trampuš in Čujović sta po lanskih matičkih slavila tudi letos, posebno priznanje “za izvedbo songa” v predstavi Strasti, laži in maček v žaklju pa je dobila njuna soigralka Nives Mikulin. Drugi dve priznanji sta šli v roke Združenim gledališkim ustvarjalcem društev ZKD Celje za uprizoritev klasičnega besedila Pod svobodnim soncem ter skupini Žaba gleda&išča, PD Vrhovo “za angažirano predstavo” Izpoved mazohista, ki pronicljivo spregovori o trpečem Slovencu.

Rdeča nit  tridnevnega festivala je bilo slovo od dolgoletne vodje postojnske enote JSKD Silve Bajc, za katero je to zadnji Linhart pred upokojitvijo. Prav ona je zaslužna, da festival od leta 2006 gostuje v Postojni, njeni sodelavci pa so se skozi prireditev spomnili njene ključne vloge pri organizaciji vseh 16 izdaj festivala v Kulturnem domu Postojna, ki je v svoji 60-letni zgodovini odpadel le v pandemičnem letu 2020.

Nives Mikulin 

Predstava Slava Klavora spomenik 

Silva Bajc 

Foto: Gledališče in lutke JSKD 

Notranjski muzej Postojna bo do konca leta 2025 dobil dodatne muzejske prostore in razvil nove turistične produkte. Ministrstvo za kulturo  je namreč potrdilo  1.660.000 evrov sofinancerskih sredstev za izvedbo projekta »Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije«. Projekt Občine Postojna in Zavoda Znanje Postojna, v sklopu katerega deluje muzej, je sicer vreden 2,1 milijona evrov.

V sklopu projekta, bo do konca leta 2025 Notranjski muzej Postojna pridobil dodatne muzejske prostore, ki vključujejo celostno ureditev dvorišča in zunanjščine stavbe z dodanim zunanjim oglednim depojem z najstarejšo jamsko lokomotivo in velikimi muzealijami ter lapidarij. Impresivna muzejska stavba nekdanje garnizije pa se bo dokončno uredila s sanacijo strehe in temeljev stavbe, saj je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Vzporedno z celostno urejeno stavbno infrastrukturo pa bodo v muzeju v sklopu projekta skupaj s partnerji razvili tri nove turistične produkte, ki bodo povezovali raznolike lokalne ponudnike (paket doživetij za družine, paket za zahtevne goste, paket za ljubitelje narave in zunanjih aktivnosti), mobilno aplikacijo za interaktivno raziskovanje muzeja, dopolnjen muzejski program (razširitev stalne razstave za otroke in družine v kletnih prostorih: 3d obisk jame, hologrami predmetov in jam za ranljive skupine, kotiček za kraške poskuse, kotiček za raziskovanje jam, pelji se z jamskim vlakom, Sestavi orjaško človeško ribico, jedilnik kraških jedi, tematski dogodki…). Skozi delavnice po načelih trajnostnega oblikovanja pa bo predstavljenih deset inovativnih izdelkov primernih za turistični spominek ali promocijsko/poslovno darilo. Več v prispevku. 

Foto: Jaka Ivančič

 Nuša Gnezda je diplomirala na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in se osredotočila na smer fitnes. Danes je ena bolj uspešnih fitnes trenerk, usmerila se je predvsem na treniranje žensk med nosečnostjo in po porodu. Ženske po porodu so njen največji izziv, saj jim porod pusti določene posledice, ki jih je s pravilnim načinom treniranja možno odpraviti. Pri svojem delu se povezuje in znanje nadgrajuje tudi z nasveti in znanjem medicinske stroke, fizioterapevtov, nanjo pa se po nasvete obračajo tako študenti kot učitelji/profesorji športne vzgoje.

Nuša je otroška leta in mladostništvo preživela v Postojni. Pravi, da je bilo obdobje adolescence naporno, predvsem za njene starše, ki jim je skrbi povzročala z rednimi obiski zabav, predvsem tistih, kjer se je vrtela elektronska glasba. Danes pa Nuša predvsem uživa v kroju svojega partnerja in sina. Prosti čas namenijo sprehodom v naravi, surfajo, predvsem pa se drži načela, da je v življenju potrebna zmernost, tako pri vadbah kot pri hrani.

Foto: osebni arhiv 

V pretekli oddaji smo spoznali delo tetovatorke, v tokratni pa vam predstavljamo dela in naloge animatorke v domu starejših občanov.  Svoje delo nam je približala Nika Čuk, ki skrbi za dobro volje, psihično in fizično aktivnost, lepe spomine, nasmehe varovancev postojnskega doma upokojencev. 

Nika je magistra socialnega dela, magistrirala je na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Rada ima gore. Naravo. Ljudi. Punca brez predsodkov, z veliko topline. Enostavno začutiš, da Nika svoje delo opravlja res srčno in veseli nas, da so še mladi, ki lepšajo dneve starostnikom. 

Bliža se mesec oktober, ki ga poimenujemo tudi rožnati oktober. Mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk obeležujemo oktobra. Skozi to diagnozo, borbami za življenje, vzponi in padci skozi katere gre bolnik s to diagnozo smo se pogovarjali z Vanja Ivančič Hmeljak iz Postojne. Vanja je mamica treh otrok, diagnozo so ji potrdili pred dvema letoma, pri komaj 38. letih. Ob začetnem šoku, strahu pred boleznijo in zdravljenjem, je na pot k ozdravitvi stopila pogumno z veliko podporo družine.

Danes na življenje gleda drugače. Počne tisto, kar pripomore k boljšemu počutju, brez slabe vesti in brez izgovorov, ter potrjuje, da: “zdravje res cenimo šele takrat, ko zbolimo”.