Danes praznuje Občina Postojna. 23. aprila  leta 1944  je minerski vod 31. divizije s požigom nemškemu okupatorju uničil glavno zalogo goriva v Postojnski jami. Lokalna skupnost ob tej priložnosti pripravi slovesnost, na kateri podeli občinska priznanja, a sproščeno in normalno praznovanje je v preteklem obdobju  onemogočala epidemija. 

Tokrat bo drugače, nam je v krajšem pogovoru povedal župan Igor Marentič in povabil na večerno slovesnost, na kateri bodo nagradili Cveta Kravanjo in Cvetko Kernel. Osrednja prireditev, tudi s koncertom Postojnske godbe 1808, bo ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna. Poslušaj. 

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Logatca danes ob 17. uri vabi na 52. Območno revijo odraslih pevskih zasedb Občine Logatec. Na odru Narodnega doma bo zapelo kar 98 pevcev in pevk oziroma pet zasedb. 

Revija bo imela tudi strokovnega spremljevalca. To bo Damijan Močnik, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev. V veliki meri se posveča zborovski sakralni glasbi, sklada tudi orkestralna in druga dela. Je tudi eden svetovno najpogosteje izvajanih slovenskih sodobnih skladateljev. Zborov ne bo ocenjeval, le podal jim bo smernice, kako delati, da bodo še kakovostnejši. Poslušaj. 

Ustavno sodišče je konec marca na zahtevo vlade odločilo, da določba odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, ki na območju parka ne dovoljuje gradnje novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev, ni v neskladju z ustavo in zakonom o ohranjanju narave.

Vlada je v svoji zahtevi med drugim navedla, da je pristojno ministrstvo, še preden je Občina Pivka sprejela omenjeni odlok, začelo postopek priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M8 Kalce-Jelšane, katerega trasa naj bi potekala tudi po z odlokom določenem območju.

Po mnenju vlade je občina s tem, ko je to prepoved uveljavila na celotnem območju krajinskega parka, presegla okvir, ki ga določa zakon o ohranjanju narave.

Skladno z zakonom se z aktom o zavarovanju lahko omejite dejavnost ali raba v zvezi z naravno vrednoto na zavarovanem območju le v tolikšni meri, kot je to nujno potrebno zaradi ohranitve naravne vrednote, izvajanja njenega varstva ali obnovitve naravne vrednote, navaja sodišče.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je imela občina zadostno zakonsko podlago, da v okviru splošnega varstvenega režima določeno omejitev, ki se nanaša na gradnjo novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev, uveljavi na celotnem območju krajinskega parka.

Sodišče je tehtalo tudi, ali oz. v kolikšni meri je lokalna skupnost pri urejanju varstvenega režima vezana na strokovni predlog, ki ga na podlagi zakona o ohranjanju narave pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave.

Po presoji ustavnega sodišča iz zakona izhaja le zahteva, da je na ta merila pri pripravi strokovnega predloga vezana tudi strokovna organizacija, ne pa tudi, da je pristojni organ dolžan upoštevati strokovni predlog na način, da v aktu o zavarovanju ne sme določiti dodatnih ukrepov oz. strožjih oblik varstvenih
omejitev, kot so navedeni v strokovnem predlogu.

To pa ne pomeni, da strokovnega predloga pristojnemu organu sploh ni treba upoštevati, pač pa mu služi kot pomembna strokovna podlaga pri urejanju pravil ravnanja in oblikovanju varstvenega režima na zavarovanem območju.

Razvidno je, da je občina pri oblikovanju varstvenega režima upoštevala tako strokovne ugotovitve in usmeritve kot tudi značilnosti zavarovanega območja ter namen zavarovanja, zato je po presoji ustavnega sodišča izpolnila omenjeno zahtevo.

Po presoji sodišča je občina poleg tega imela zadostno podlago za oceno, da je treba na zavarovanem območju v največji možni meri omejiti dejavnosti in posege, ki bi lahko škodljivo vplivali na ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Za tako oceno je imela podlago tudi v dejstvu, da spada pretežni del zavarovanega območja med posebna varstvena območja Nature 2000.

Foto: Krajinski park Pivška presihajoča jezera 

Amadea Ris, diplomantka likovne pedagogike in absolventka magistrskega programa Videa in novih medijev na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani se navdušuje nad odkrivanjem mitskih, arhetipskih in simbolnih vsebin ter ustvarja po notranjem kompasu. Njena zadnja dela si lahko ogledate na razstavi Simboli in polarnost.

Razstava bo v Mladinskem centru Postojna na ogled do 13. maja.

Letošnje predčasno glasovanje na volitvah v DZ je zaznamovala visoka volilna udeležba. Že število volivcev, ki so glasovali v prvih dveh dneh, je občutno preseglo skupno število volivcev, ki so pred štirimi leti glas oddali predčasno. Podobno je bilo tudi v vseh treh volilnih okrajih Primorsko-notranjske regije.

V Ilirski Bistrici so našteli 682 volivcev, kar je okoli 7 odstotkov vseh volilnih upravičencev. V volilnem okraju Postojna je ta delež še višji, približno 10 odstotkov, najvišji pa je v volilnem okraju Logatec, kjer je na obeh voliščih, v Logatcu in Cerknici skupaj, predčasno glasovalo okoli 11 odstotkov volivcev.